Prevod
Neki kmet je imel zvestega konja, ki se je postaral in ni mogel več delati. Zato mu gospodar ni hotel več dajati krme in mu je rekel: »Res te ne morem več uporabljati, vendar ti želim dobro. Če pokažeš, da si še dovolj močan, da mi pripelješ leva, te bom obdržal. Zdaj pa se poberi iz mojega hleva!« In s temi besedami ga je nagnal na odprto polje. Konj je bil žalosten in se je odpravil proti gozdu, da bi tam našel vsaj malo zavetja pred slabim vremenom. Srečal ga je lisjak in ga vprašal: »Zakaj tako povešaš glavo in se sam potikaš naokrog?« »Ah,« je odgovoril konj, »skopost in zvestoba ne prebivata pod isto streho. Moj gospodar je pozabil, koliko sem mu služil v vseh teh letih, in ker ne morem več dobro orati, mi noče več dajati krme in me je spodil.« »In ti ni pustil nobenega upanja?« je vprašal lisjak. »Bore malo. Rekel je, da me bo obdržal, če sem še dovolj močan, da mu pripeljem leva, a dobro ve, da tega ne zmorem.« Lisjak je rekel: »Potem ti bom pa jaz pomagal. Lezi, iztegni se in se ne gani, kakor da si mrtev.« Konj je storil, kakor mu je naročil lisjak, ta pa je šel k levu, ki je imel svoj brlog nedaleč stran, in mu rekel: »Tam zunaj leži mrtev konj. Pojdi z menoj, pa si boš lahko privoščil obilno pojedino.« Lev je šel z njim, in ko sta stala ob konju, je lisjak rekel: »Tukaj vendar ne boš mogel jesti prav udobno. Veš kaj? Z repom ga bom privezal nate, pa ga boš lahko odvlekel v svoj brlog in ga tam v miru požrl.« Levu je bil nasvet všeč. Postavil se je ob konja in stal povsem pri miru, da bi ga lisjak lahko privezal nanj. Lisjak pa je s konjskim repom levu zvezal noge ter vse tako spretno prepletel in trdno zategnil, da vezi ni bilo mogoče pretrgati z nobeno silo. Ko je končal, je konja potrepljal po plečih in rekel: »Vleci, belec, vleci!« Tedaj je konj na lepem skočil pokonci in potegnil leva za seboj. Lev je začel tako rjoveti, da so ptice po vsem gozdu od strahu vzletele, konj pa ga je pustil rjoveti ter ga vlekel in vlačil čez polje vse do gospodarjevih vrat. Ko je gospodar to videl, si je premislil in rekel konju: »Ostal boš pri meni in lepo ti bo,« ter mu dajal krme do sitega, dokler ni poginil.
