Prevod

Tisti, ki zastavljajo takšna vprašanja, se v družbi ne bi izkazali za nič prijaznejše od žerjava in lisice iz Ezopove basni. Lisica je po ploščatem kamnu razlila gosto, mastno juho ter spravljala žerjava v zadrego in ga obenem izpostavljala posmehu: tekoča juha se je namreč izmikala njegovemu ozkemu kljunu. Ko je prišel na vrsto žerjav, je lisico povabil na večerjo in ji jed ponudil v vrču z ozkim, dolgim vratom. Sam je vanj zlahka vtaknil kljun in se gostil, lisica pa tega ni mogla storiti in je tako dobila zasluženo povračilo.

Prav tako je, kadar se filozofi ob pijači pogreznejo v pretanjena dialektična vprašanja in s tem nadlegujejo večino, ki jim ne more slediti, drugi pa se v odgovor zatečejo k pesmim, praznim zgodbicam ter prostaškim in pouličnim pogovorom. Tedaj se izgubi smisel druženja ob gostiji, Dionizu pa je storjena žalitev.