Prevod

(Narava in umetnost si morata medsebojno pomagati.) Nekega dne je kremen kresilu očital krutost, ker ga je tako pogosto udarjalo, da bi iz njega izvabilo iskre. Ko sta se prepirala, 5 je ob slovesu dejal: »Zbogom ostanite. Ste sploh kaj vredni brez mene?« Drugi pa je odvrnil: »Da, toliko, kolikor ste vi brez mene.« 10 O tem nazornem zgledu naj razmisli vsak pisatelj, ki dolgotrajnega učenja ne združi s prirojenim darom. Saj tudi kremen ne da ognja 15 brez pomoči kresila, pa tudi nadarjenost ne zasije, če ji manjka veščine. Če vsak deluje zase, sta oba brez koristi. 20