Prevod

Nekoč je umrl reven, pobožen kmetič in prišel pred nebeška vrata. Prav takrat je bil tam tudi neki bogat, silno bogat gospod, ki je prav tako hotel v nebesa. Tedaj je prišel sveti Peter s ključem, odklenil vrata in spustil gospoda noter; kmetiča pa, kot kaže, ni opazil, zato je vrata spet zaprl. Kmetič je od zunaj slišal, kako so gospoda v nebesih sprejeli z velikim veseljem ter kako so v notranjosti igrali in peli. Nazadnje je v nebesih spet zavladala tišina in sveti Peter je prišel, odprl nebeška vrata ter spustil kmetiča noter. Kmetič je mislil, da bodo tudi ob njegovem prihodu igrali in peli, a vse je bilo tiho; resda so ga sprejeli z vso ljubeznijo in angeli so mu prišli naproti, toda pel ni nihče. Zato je kmetič vprašal svetega Petra, zakaj ob njegovem prihodu ne pojejo tako kakor ob prihodu bogatega gospoda: očitno so tudi v nebesih tako pristranski kakor na zemlji.

Sveti Peter pa je rekel: »Kje pa, prav tako drag si nam kakor vsi drugi in smeš uživati nebeške radosti kakor bogati gospod. Toda poglej, revni kmetiči, kakršen si ti, prihajajo v nebesa vsak dan. Tak bogat gospod pa pride le približno enkrat na sto let.«