Prevod

Nekoč je živel fant, ki je hodil po cesti in trl orehe. Našel je črvivega in prav tedaj srečal hudiča. »Ali je res,« je vprašal fant, »kar pravijo, da se hudič lahko naredi tako majhnega, kakor hoče, in se stlači celo skozi luknjico, ki jo naredi bucika?« »Res je!« je odgovoril hudič. »No, pa mi pokaži in zlezi v tale oreh,« je rekel fant in hudič je res zlezel vanj. Brž ko se je splazil skozi črvivo luknjico, jo je fant zamašil s paličico. »Zdaj te pa imam!« je rekel in spravil oreh v žep. Ko je prehodil kos poti, je prišel do kovačnice. Stopil je vanjo in vprašal kovača, ali bi mu strl oreh. »To bo pa res lahko,« je odgovoril kovač, vzel svoje najmanjše kladivo, položil oreh na nakovalo in udaril, a oreh ni počil. Nato je vzel nekoliko večje kladivo, a tudi to ni bilo dovolj težko; vzel je še večje, pa tudi s tistim ni opravil ničesar. Tedaj se je kovač razjezil in pograbil veliko kovaško kladivo. »Te bom že strl!« je rekel in udaril z vso močjo. Oreh se je razletel na drobne kosce, pri tem pa je odneslo pol strehe kovačnice in zagrmelo je, kakor da se bo vsa bajta podrla. »Se mi zdi, da je bil sam hudič v tem orehu!« je rekel kovač. »Saj je tudi bil,« je odgovoril fant.