Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo … Živel je mladenič, sirota brez očeta in matere. Pri tem in onem je služil za hlapca, da si je zaslužil vsakdanji kruh. Ker pa je bil obdarjen z lepo postavo, so mu vsi vaški fantje zavidali. Drugi hlapci so ga vzeli na piko in se mu kar naprej posmehovali, on pa se ni menil za njihovo blebetanje in je gledal svojega dela. Kadar so se zvečer zbrali in opravljali vsevprek, se je delal, da ne razume besed, s katerimi so ga zbadali; kazal se je neumnega. Zato so mu nadeli ime vaški zijalo. Gospodarji, pri katerih je služil, so bili z njim silno zadovoljni in so kar tekmovali, kateri ga bo dobil. Kadar je šel skozi vas, so se dekleta dregala s komolci in ga pogledovala izpod obrvi. In po pravici povedano so imela kaj gledati. Bil je svetlega obraza in čeden; njegovi lasje, črni kakor vranje perje, so mu kakor griva plapolali po vratu, belem kakor sneg; brčice so mu komaj poganjale, kot rahla senca nad zgornjo ustnico. A oči! Take oči je imel, ljubi moji, da so zaradi njih vsa dekleta zbolevala od hrepenenja. Kadar je napajal krave, so kar tekmovala, katera ga bo zapletla v pogovor, on pa se ni zmenil za nobeno; delal se je, da ne razume, kaj bi rade. Da bi pokazale, kako malo jim je mar za njegovo brezbrižnost, so mu med seboj posmehljivo pravile vaški lepi junak. In kako ne bi bil tak! Ni se oziral ne na desno ne na levo, hodil je z živino na pašo in opravljal svoje delo, ki mu je šlo veliko bolje od rok kakor drugim hlapcem. Kdo ve, kaj je počel in kako je ravnal, a krave, ki jih je pasel, so bile lepše od krav vseh drugih hlapcev. Dajale so tudi več mleka, saj je bila trava povsod, kamor jih je vodil, okusnejša in bujnejša. Kjer je stopila njegova noga, se je poznalo, kajti še trave so se razveselile. Očitno je bil rojen pod srečno zvezdo in usojeno mu je bilo, da nekoč nekaj postane. Sam pa o tem ni imel pojma in še na misel mu ni prišlo, da bi se prevzel, saj ni vedel, kaj mu skriva prihodnost. Skromen, kakor ga je ustvaril Bog, se je držal svojih opravil in nikogar ni žalil ne z besedo ne kako drugače, prav tako ni posegal v tuje reči. Prav zato so ga vaški fantje in drugi hlapci obrekovali. Nekega pomladnega dne, ko je ves utrujen hodil za kravami, je legel v senco velikega, košatega drevesa in zaspal. Znal si je izbrati kraj za kaj takega, to že. Bila je dolinica, posuta z najrazličnejšimi cvetlicami, vse so bile razcvetele, kakor da bi vabile človeka, naj stopi mednje. Nekoliko dlje se je med repinci in drugimi zelmi, kjer si je utrl pot, vil potoček, ki je izviral iz studenca v pobočju grička, in šumenje vode je kar vabilo k spanju. Drevo, pod katerim si je poiskal senco, je bilo mogočno in zdelo se je, da se vzpenja prav do oblakov. Med njegovimi razprostrtimi vejami so se ljubkovale ptice in si spletale gnezda; že če je človek samo poslušal njihovo žvrgolenje, se je v njem vnel ogenj ljubezni. Njegovo gosto listje je dajalo tako senco, da bi si jo vsak želel. Kaže torej, da ta mladenič le ni bil tak zijalo in da so mu drugi vaški hlapci po krivici obešali ta vzdevek. Komaj je položil glavo na tla, že je zaspal. A ni spal niti toliko časa, kolikor je minilo, odkar sem vam začel pripovedovati, ko je nenadoma skočil pokonci. Sanjal je lepe sanje in se prebudil. Sanjalo se mu je, da je prišla k njemu vila, lepša od vseh vil na nebu in na zemlji, in mu rekla, naj gre
na dvor cesarja tiste dežele, kajti tam ga čaka sreča. Ko se je zbudil, si je dejal: »Le kaj naj to pomeni?« In se je zamislil; ves ljubi dan so ga mučile misli, pa si nikakor, prav nikakor ni mogel razložiti takih sanj. Ni vedel, da mu prihaja na pomoč zvezda, pod katero se je rodil. Naslednji dan, ko je spet peljal živino na pašo, je zavil s poti naravnost k tistemu drevesu, znova legel k njegovemu deblu in znova sanjal iste sanje. Ko je vstal, si je rekel: »Hm, tole pa niso navadna opravila,« in ves dan je bil spet zamišljen. Tretji dan je nalašč ubral pot mimo istega drevesa, legel podenj in sanjal iste sanje; le da mu je tokrat vila zagrozila z boleznijo in vsemi človeškimi nadlogami, če ne odide. Ko je torej vstal, se s kravami vrnil domov in jih zaprl v stajo, je stopil pred gospodarja in mu rekel: »Gospodar, nekaj me žene v svet, da si poiščem srečo. Dovolj dolgo sem že hlapčeval, pa še zdaj ne vidim nobenega znamenja, da bi se lahko tudi jaz kam povzpel. Prosim, poračunajte mi zaslužek.« »Zakaj pa bi šel od mene, fant? Mar nisi zadovoljen s plačilom, ki ti ga dajem? Ali nimaš dovolj hrane? Raje ostani pri meni, pa ti bom poiskal dobro dekle iz vasi z nekaj malega dote, še sam ti bom pomagal, kolikor mi bo srce dalo, da si boš tudi ti uredil življenje kakor vsi sosedje. Nikar ne tavaj po svetu, da ne ostaneš brez vsega, reven in ubog.« »Z vami sem zadovoljen, gospodar, prav zares; hrane imam dovolj, ne smem se pregrešiti zoper Boga. A tako mi je prišlo, da moram v svet, in za nič na svetu ne bom ostal.« Ko je gospodar videl, da ga nikakor ne more pregovoriti, mu je izplačal še tisto malo, kar mu je bil dolžan, mladenič pa se je poslovil od njega in odšel. Iz domače vasi je krenil naravnost na cesarski dvor in se udinjal za hlapca na cesarjevem vrtu. Vrtnar ga je prav rad sprejel, ko je videl, kako je čeden, saj je dotlej od cesarjevih hčera že večkrat slišal očitke, da zaposluje same najgrše in najbolj zoprne ljudi pod soncem. Čeden je že bil, čeden, a njegova obleka je bila, kaj bi govorili, pač obleka kravjega pastirja. Vrtnar je poskrbel, da se je okopal in preoblekel, ter mu dal obleko, kakršna se je bolj spodobila za hlapca na cesarskem vrtu. Ker je bil tako lepo raščen, mu je nova obleka prav dobro pristajala. Poleg drugih vrtnarskih opravil je bila njegova glavna dolžnost, da vsak dan napravi dvanajst šopkov in jih vsako jutro izroči dvanajstim gospodičnam, cesarjevim hčeram, ko pridejo iz palače na sprehod po vrtu. Tem gospodičnam je bilo usojeno, da se ne bodo mogle omožiti, dokler se ne najde kdo, ki bo razvozlal skrivnost njihove usode in dosegel, da bo katera izmed njih koga vzljubila. Sojenice so jim namenile strast do plesa. Bile so nore nanj in vsako noč so med plesom raztrgale po en par belih svilenih čeveljcev. Nihče ni vedel, kam hodijo ponoči plesat. Cesar je bil v velikih skrbeh zaradi tolikšnih izdatkov za čeveljce svojih hčera, pa tudi zaradi njihovih ledenih src, ki se niso ogrela za nobenega mladeniča, kar jih je prišlo snubit. Zato je dal po svoji deželi in po tujih krajih razglasiti: kdor mu bo znal povedati, kaj njegove hčere počnejo ponoči, da vsaka raztrga par čeveljcev, si bo lahko izbral tisto, ki mu bo najbolj všeč, in dal mu jo bo za ženo. Vedel je, da jih ima vse skupaj zaprte v eni sobani svoje palače, za devetimi železnimi vrati in devetimi velikimi ključavnicami. Toda nihče ni vedel, kaj počnejo ponoči, da se jim potrga obutev, kajti do tedaj jih še nihče ni videl oditi iz palače, saj tudi niso mogle. Očitno jim je bilo namenjeno, da tako preživljajo svoj čas in vse življenje. Taka je bila njihova usoda. Ko se je razvedelo za cesarjevo odločitev, so se začeli zgrinjati snubci: sinovi knezov in cesarjev, sinovi velikih bojarjev, pa tudi sinovi manjših bojarjev. Vsak, ki je prišel, se je za eno noč postavil na stražo pred vrata gospodičen. Cesar je vsako jutro nestrpno čakal, da mu prinesejo dobro novico, namesto tega pa so mu povedali, da mladeničev, ki so zvečer stopili na stražo, zjutraj ni nikjer. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo z njimi. Niti sledu ni bilo več za njimi. Do tedaj je tako izginilo že enajst mladeničev. Drugi so se začeli obotavljati in niso hoteli več stražiti. Raje so se odpovedali ženitvi z dekleti, zaradi katerih je bilo pogubljenih že toliko mladih ljudi. Tako so drug za drugim odšli s cesarskega dvora domov in prepustili dekleta božji volji; nihče si ni hotel več pogubiti duše zaradi ženske. Še samega cesarja je obšla groza, ko je videl, kako izginjajo mladeniči, ki hočejo stražiti njegove hčere, in ni si več upal nikogar spodbujati. Še naprej je moral vsak dan kupovati dvanajst parov čeveljcev in začelo ga je skrbeti, da se mu bodo hčere postarale doma ob ognjišču, spletale sive kite in nikoli dočakale poroke. Vrtnarjev hlapec pa je opravljal svojo službo, kakor je najbolje znal. Gospodične so bile zadovoljne s šopki, ki jim jih je dajal, vrtnar pa z njegovim delom. Ko je gospodičnam izročal cvetje, še oči ni dvignil k njim; kadar pa je podal šopek najmlajši, je, sam ni vedel zakaj, zardel kakor potonika in srce mu je začelo tako razbijati, da mu je hotelo skočiti iz prsi. Dekle je to opazilo, a mislilo je, da je fant sramežljiv in da zato tako pordeči, kadar stopi prednje. Danes tako, jutri tako, sam je dobro vedel, da tak zalogaj ni za njegove zobe. A kaj naj bi s srcem? To ga je priganjalo in, vrag ga vzemi, tudi sam bi se bil najraje postavil na stražo, potem pa se je spomnil, kaj se je zgodilo tistim, ki so stražili pred njim. Najmlajši se je nekega dne zareklo in je sestram povedala, kako hlapec, ki jim nosi cvetje, zardi kakor pesa, kadar pride prednje, in kako čeden je. Ko je najstarejša zaslišala take besede iz ust najmlajše sestre, jo je začela kar precej posmehljivo oštevati: kako ji sploh pride na misel, da govori tako prijazno o hlapcu, saj bi človek še pomislil, da se njeno srce že nagiba h komu. Fanta je srce sililo, naj stopi pred cesarja in ga prosi, da bi smel tudi sam stražiti. A pustimo to, da je vedel, kam sodi, in pustimo tudi to, da ni pozabil nesreče toliko pogubljenih mladeničev; bal se je, da bo izgubil službo in ostal praznih rok. Povrh vsega ga je strašno mučila misel, da, če ga odženejo s cesarskega dvora, ne bo več videl cesarjevih hčera. Ko jim je namreč vsako jutro izročal cvetje, so ga kljub vsemu izogibanju ljubezenskim čustvom njihova milina in lepota, zlasti pa nežni pogled najmlajše, tako prevzele, da je bil prepričan: če se vsako jutro s prsti ne bo več dotaknil njihovih rok, belih kakor list papirja in mehkih kakor svila, ne bo mogel živeti. Podnevi in ponoči so ga mučile te misli in ni vedel, kako naj izpolni željo svojega srca, brez katere, tako je čutil, ne bo več mogel živeti. Neke noči, ko je zaspal z mislimi, prikovanimi na hrepenenje, ki mu je grizlo srce, se mu je v sanjah prikazala vila iz cvetne dolinice, tista, ki jo je nekoč že videl. Rekla mu je: »Pojdi v vzhodni kot vrta; tam boš našel dve mladi lovorovi drevesci, eno češnjevo rdeče in drugo rožnato. Poleg njiju boš zagledal zlato motičico, prav tako zlat vrč in svileno brisačo. Vzemi lovorovi drevesci in ju posadi v dva lepa lonca, okopavaj ju z zlato motičico, zalivaj z zlatim vrčem, nežno ju briši s svileno brisačo in ju čuvaj kakor punčico svojega očesa. Ko zrasteta do človeške višine, se ti bo natanko izpolnilo vse, kar ju boš prosil.« To je rekla in izginila kakor prikazen, še preden se ji je vrtnarjev hlapec utegnil zahvaliti. Ni se še prav ovedel iz sna, še oči si ni pomel, že je stekel v vzhodni kot vrta in kar obnemel od veselja, ko je zares zagledal vse, kar mu je vila povedala v sanjah. Zdaj si je pomel oči in se potipal, da bi videl, ali nemara še spi in ali je to, kar gleda, resnično. Ko se je prepričal, da ni nočna prikazen, je prijel za delo in vzel lovorovi drevesci. Negoval ju je, kakor je najbolje znal, pogosto ju je okopaval z motičico, ki jo je našel tam, zalival z vrčem in brisal z brisačo; kaj bi dolgovezili, čuval ju je kakor punčico svojega očesa, natanko tako, kakor mu je naročila vila. Lovora sta rasla in se krepila kakor po čudežu. Ni minilo dolgo, pa sta bila že velika. Tako lepih lovorov še nihče ni videl. Ko sta zrasla do človeške višine, je nekega dne stopil k njima in enemu rekel, kakor ga je naučila vila: »Lovor, lovor, z zlato motičico sem te okopaval, z zlatim vrčem sem te zalival, s svileno brisačo sem te brisal; daj mi dar, da me nihče ne bo videl, kadar koli bom sam tako hotel.« Kar osupnil je od začudenja, ko je še tisti hip zagledal, kako se je pojavil cvetni popek, kako je rasel in se debelil in kako se je iz njega razprl tako lep cvet, da si človek ni mogel kaj, da ga ne bi povonjal. Iztegnil je roko, ga utrgal in si ga spravil za pas; tako ga je bila namreč poučila vila. Zvečer, ko so gospodične stopile v svojo sobano, zaklenjeno in zapahnjeno z devetimi velikimi ključavnicami, da bi legle spat, se je čisto tiho pritihotapil
obnje in vstopil z njimi. On je videl, kaj počnejo, one pa njega niso videle. Opazil je, da se niso začele slačiti, da bi šle spat, temveč so se pričele česati, oblačiti v dragocene obleke in pripravljati na odhod. Čudil se je temu, kar je videl, in se odločil, da jim bo za vsako ceno sledil ter pogledal, kod bodo prišle ven, kam bodo šle in kaj bodo počele. Tedaj je najstarejša nenadoma rekla sestram: »Ste pripravljene, dekleta?« »Pripravljene smo,« so odgovorile. Najstarejša je udarila z nogo ob tla in pod sobane se je v hipu razprl na dvoje. Spustile so se skozi odprtino ter hodile in hodile, dokler niso prišle do vrta, obdanega z bakrenim zidom. Ko so hotele vstopiti, je najstarejša spet udarila z nogo ob tla in jeklena vrtna vrata so se odprla. Ob vstopu je fant stopil najmlajši na obleko. Hitro se je obrnila, pa ni videla nikogar; poklicala je sestre in jim rekla: »Sestre, zdi se mi, da se je nekdo pritihotapil za menoj, kajti pravkar sem začutila, da mi je nekdo stopil na obleko.« Sestre so se ozrle na vse strani, in ker tudi same niso videle nikogar, so ji odgovorile: »Ne bodi tako sumničava, sestra; kdo naj bi bil tu in kdo bi nam mogel slediti? Niti čudežna ptica ne more prodreti do kraja, kjer smo zdaj. Raje poglej, ali se ti ni obleka zataknila za kak trn; ker si tako plašna, se ti je zazdelo, da ti je nekdo stopil nanjo. Ne bodi tako boječa.« Utihnila je. Fant jim je sledil. Šle so skozi gozd s srebrnim listjem, nato skozi drugega z zlatim listjem, potem še skozi gozd, katerega listje je bilo iz samih diamantov in dragih kamnov, ki so se bleščali, da so jemali vid, in prispele do velikega jezera. Sredi jezera se je dvigal griček, na njem pa so stale palače, kakršnih fant še nikoli ni videl. Cesarjeve palače so bile v primerjavi s temi prav neznatne; tako so se bleščale, da je človek laže gledal v sonce kakor vanje. In tako čudežno so bile zgrajene, da se ti je, kadar si se vzpenjal vanje, zdelo, da se spuščaš, kadar pa si šel iz njih navzdol, se ti je zdelo, da se vzpenjaš. Ob bregu jih je čakalo dvanajst čolničev z veslači, odetimi v samo čisto zlatovezje. Brž ko so prišle, je vsaka sedla v svojega in odrinile so. Hlapec je stopil v čoln najmlajše. Čolni so zapluli in se pomikali drug za drugim kakor žerjavi. Le čoln najmlajše je nekoliko zaostajal. Veslač se je čudil, zakaj je težji kakor drugekrati, in je na vso moč veslal, da bi dohitel druge. Ko so stopile na nasprotni breg jezera, se je zaslišala glasba, ob kateri je moral človek, hočeš nočeš, zaplesati. Dekleta so šinila kakor blisk, vstopila v palačo in začela plesati z mladeniči, ki so jih nekoč stražili; plesala so in plesala, dokler jim niso popokali čeveljci. Fant se jih je ves čas držal. Ko je tudi sam vstopil v palačo, kaj so zagledale njegove oči! Plesna dvorana je bila tako velika in prostrana, da ji je komaj razločil konec. Krasili so jo samo zlato in dragi kamni, vse naokrog pa so gorele bakle v svečnikih iz čistega zlata, višjih od človeka. Stene, bele kakor mleko, so se bleščale, da so jemale vid, po njih pa so se vile zlate proge, okrašene s safirji in rubini, ki so se lesketali kakor ogenj. Hlapec se je postavil v kot in opazoval vsa ta čudesa. In res je imel kaj gledati, saj je videl stvari, kakršnih njegove oči še niso uzrle. A kje je bilo tisto blaženstvo, da bi mogel ostati pri miru! Tudi sam je nehote poskakoval sem in tja, kajti ko je igrala ta glasba, ni bilo mogoče stati na mestu, ne da bi zaplesal. Celo svečniki, mize in klopi v dvorani so poskakovali. In nikakor si ni mogoče niti zamisliti lepote tistih pesmi in tiste glasbe: orgle, piščali, kitare, lutnje, rogovi, dude in še mnoga druga glasbila so igrali tako ubrano, da bi onemeli še najboljši godci na svetu. Kaj šele napevi! S kakšnim ognjem so igrali hore, bătuto, kakršno plešejo pred šotorom, plese za enega, pipăruș in še toliko drugih, da bi si človek od plesa lahko izkašljal pljuča. In plesali so in plesali skoraj do dne. Nenadoma je glasba utihnila in kakor iz tal je zrasla miza, obložena z vsemi dobrotami, kar jih je na svetu, in še s takimi, ki jih ni. Vsi so posedli za mizo ter jedli in se gostili, kolikor jim je srce poželelo. Vrtnarjev hlapec je ostal v svojem kotu in gledal, da so se mu cedile sline. Pri mizi so jim stregli temnopolti služabniki v silno dragocenih, bogato okrašenih oblačilih. Ko so vstali od mize, so se odpravili domov. Vračali so se po isti poti, po kateri so prišli. Fant jim je sledil kakor vrag menihu. Ko so šli skozi vrt s srebrnim listjem, mu je prišlo na misel, da je z enega dreves odlomil vejico. Tedaj je po vsem gozdu završalo, kakor da se je nad drevesa zagnala silovita nevihta; pa se vendar niti en sam list ni premaknil z mesta, še toliko ne, kot bi ga zazibal rahel vetrič. Dekleta so se zdrznila. »Kaj je bilo to, sestrica?« so vprašala. »Kaj neki?« je odgovorila najstarejša. »Ptička, ki gnezdi v cerkvenem stolpu pri palači našega očeta, je gotovo poletela med listjem; samo ona namreč lahko prodre do sem.« Dekleta so šla naprej in po isti poti, po kateri so odšla, prišla v palačo, kjer so bila zaprta. Naslednji dan je vrtnarjev hlapec, ko je cesarjevim hčeram izročal šopke, spretno skril odlomljeno vejico v šopek najmlajše. Gospodična je osupnila, ko je dobila cvetje; nekako milo je pogledala hlapca in nikakor ni mogla razumeti, kako je tista vejica zašla med rože, ki jih je prejela. Drugi večer je minil prav tako. Fant jim je spet skrivaj sledil, le da je tokrat odlomil vejico z dreves z zlatim listjem in jo naslednji dan položil med cvetje, ki ga je dal najmlajši gospodični. Ko je v gozdu, kjer je hlapec odlomil vejico, završalo, je najstarejša spet pomirila prestrašene sestre s tolažilnimi besedami. Ko pa je najmlajša naslednji dan prejela cvetje s skrito vejico, jo je spreletel vroč srh. Poiskala je primerno priložnost in se pod pretvezo, da gre na sprehod, odpravila po vrtu; ko je na nekem ovinku srečala hlapca, ga je ustavila in rekla: »Od kod ti vejica, ki si mi jo položil v šopek?« »Od tam, kar vaše veličanstvo prav dobro ve.« »Torej si nam sledil in veš, kam hodimo ponoči.« »Nekako tako, vaše veličanstvo.« »Kako pa si prišel za nami, da te nobena izmed sester ni videla?« »Skrivaj.« »Na, tu imaš mošnjo denarja, pa nikomur niti besede o našem nočnem sprehodu.« »Svojega molka ne prodajam, vaše veličanstvo.« »Če pa slišim, da si kaj črhnil, ti bom dala odsekati glavo.« Take ostre besede so ji prihajale iz ust, v srcu pa je mislila drugače. Zdelo se ji je, da postaja ta hlapec čedalje lepši. Tretjo noč, ko jim je spet skrivaj sledil, je odlomil vejico v gozdu dreves z diamantnim listjem; spet je završalo med listi in spet je najstarejša s pomirljivimi besedami pregnala strah mlajših sester. Najmlajši pa se je, sama ni vedela zakaj, v srce prikradlo skrivno veselje. Ko je naslednji dan našla diamantno vejico v šopku, je skrivaj pogledala hlapca izpod obrvi in se ji je zazdelo, da se prav nič dosti ne razlikuje od sinov knezov in cesarjev. Tako ljubek se ji je zdel. Tudi hlapec jo je skrivaj gledal z milimi očmi; ko je videl, da je nekoliko zmedena, pa se je naredil, kakor da ničesar ne opazi, in šel po svojem delu. Sestre so ju zalotile med pogovorom, se ji smejale in jo nekoliko zbadale. Najmlajša je molčala in požrla sramoto. Ni se mogla dovolj načuditi, kako jih je hlapec odkril. Vidite, v glavo se ji je vtisnilo, da ta mladenič ne more biti navaden človek, saj je razkril reči, ki jih še vile niso vedele. In, po pravici povedano, njegova ponosna postava ter lepo oblikovani, blagi obraz so že od daleč kazali, da ni navaden hlapec. Poleg tega je bilo v njegovem videzu in v vsem njegovem bitju nekaj neustavljivo privlačnega. Ko so se dekleta vrnila v svoje sobane, jim je najmlajša povedala, da vrtnarjev hlapec ve vse, kar počnejo ponoči. Tedaj so se posvetovale in sklenile, da mu bodo vzele srce in razum, kakor so storile z drugimi mladeniči. Toda mladenič se je tudi tokrat pritihotapil v njihovo sobano, da bi poslušal njihov posvet. Kakor da bi mu jež prišepnil na uho, da se bodo med seboj pogovarjale o nečem, kar zadeva njega. Zdaj, ko je vedel vse, prav vse, kar je moral vedeti, je odšel k svojima lovoroma in rekel rožnatemu: »Lovor, lovor! Z zlato motičico sem te okopaval, z zlatim vrčem sem te zalival, s svileno brisačo sem te brisal; daj mi pamet in omiko knežjih in cesarskih sinov.« Kakor prvič je pognal cvetni popek, zrasel in se razprl v čudovit cvet. Mladenič je utrgal cvet in si ga spravil za pas. V hipu mu je z obraza izginila sončna ožganost in njegov obraz je postal čist in svetal, kakor da ga je mati pravkar rodila.
Začutil je, da se mu v glavi dogaja nekaj, česar si ni znal razložiti. Opazil pa je, da začenja razmišljati drugače kakor dotlej. Očitno se mu je izostril um. In nenadoma se je znašel oblečen v oblačila, kakršna nosijo cesarski in knežji sinovi. Tedaj je stopil pred cesarja in ga prosil, naj tudi njemu dovoli neko noč stražiti njegove hčere. Cesarju se je mladenič zasmilil in mu je svetoval, naj se raje drži svojega dela, namesto da sili v pogubo. A mladenič je vztrajal. Cesar je privolil. Še na misel mu ni prišlo, da pred njim stoji vrtnarjev hlapec, tako zelo se je bil spremenil. Ko ga je pokazal hčeram in jim povedal, kaj želi, ga tudi one, glej, niso prepoznale. Le najmlajša, ki ji je ljubezen že ranila srce, ga je spoznala in začela koprneti po njem. Naslednjo noč, ko so se odpravile na ples, so vzele s seboj tudi njega. Vedel je, kaj mu pripravljajo, zato je skrbno pazil, da se ne bi ujel v past. Prispeli so v začarani dvorec, plesali skoraj do zore, nato pa sedli za mizo. Tudi njemu so prinesli pijačo, kakršno so pili vsi, ki so prišli pred njim; pijačo, ki naj bi mu vzela razum in zavest ter ga pogubila kakor vse druge. Tedaj je v najmlajšo knežno uprl solzne oči, v katerih je gorel ogenj ljubezni, ki ga je použival, in ji z nežnim glasom dejal: »Si tega želiš? Glej, zaradi ljubezni do tebe bom pogubljen, če je tvoje srce res tako ledeno.« »Ne, moje srce ni ledeno; ogenj tvoje ljubezni ga je ogrel,« mu je odgovorila. »Ne pij. Rajši bom s teboj vrtnarica kakor cesarjeva hči.« Ko je to slišal, je zlil pijačo za svoj hrbet, se ji še nekoliko približal in dejal: »Nikar se ne bojte, vaša visokost, vrtnarica pa res nikoli ne boste.« Vsi navzoči so slišali njune besede. Moč uroka je bila zlomljena in vsi do zadnjega, veliki in mali, so se nenadoma znašli v cesarjevi palači.
Začarani dvorec je izginil kakor privid, kakor da ga nikoli ne bi bilo na tem svetu. Ko jih je cesar zagledal, se je od začudenja z obema rokama prijel za brado. Nekdanji vrtnarjev hlapec mu je povedal vse o skrivnih nočnih dogodivščinah. Cesar je dal najmlajšo hčer za ženo lepemu in ljubečemu mladeniču. Nato so predenj stopile še druge hčere, vsaka z enim izmed cesarskih in knežjih sinov, ki si ga je bila izbrala. Cesar se je omehčal in vsaki dovolil, da si ustvari svoj dom. In vsepovsod je zavladalo tolikšno veselje, da ga ne bi moglo popisati niti sto ust, kaj šele ena sama, kakršna so moja. Pred poroko je najmlajša hči vprašala svojega zaročenca, s kakšno močjo je razkril njihova skrivna početja in urok, ki jih je držal v svojih vezeh. Povedal ji je. Ona pa, da njen mož ne bi bil vzvišen nad njo, temveč bi bil kakor ona človek kot vsi drugi, je šla posekat lovorova drevesa in jih vrgla v ogenj. Nato sta se poročila in živela srečno, kolikor je to pač mogoče na tem našem pisanem svetu, dokler niso vsi dočakali visoke starosti in se jim je življenje izteklo. Jaz pa sem se zavihtel v sedlo in tako naprej.
Izvirnik
fostii odata ca ruci odata, etc. A fostti odata unit flecalandru serrnand de paring. Elu argdtea pe la unil si pe la altiI ca sa-sl castige hrana vietiI. Si fiindil ca avea daruld de a fi curateld, to flecAiI Ain sad flu pismuiati. Cei-lalg argall casunaserd pe densulu totd luau peste piclord, era ell. nu lua aminte de fiecariile lord cauta de treba lui. and se adunad sera si birfead vercll si uscate, eld se facea ca nu intelege vorbele aruncate in pofida lui ; se areta prostanacd. Pentru acesta el ill poroclead clicendu-I cascaunduld satului. Stapanil uncle slujea elu erati forte multsumig de densuld, si se bateau care de care sa-lit apuce. Cand trecea prin sate, fetele isI daft cote si se ditati la densuld pe subt sprincene. Si .ce e dreptit ca avea la ce se uita. Eld era curatil la fats si chipesit; chica lui negra ca pana corbului, flutura ca o coma pe grurnajiI lust* albi ca zapada ; mustaclora abia mijea de parca .era o umbra pe buza lui cea de suss ; dara apoI ochil 4 Avea nisce ochi, neIculita, de bagase pe tote fetele in bole. Cand era la adapatuld vacilord fetele care de care se intrecea sa-I dea pricing de vorba ; dara eld nu baga pe nimeniin sema; se facea a nu pricepe ce vorti ele. Pentru acesta ele ca sa arate ca nu le pass de nebagarea lui de serna, lntre ele, ilu porodead cu numele de Fad-frumosit aid satului. Si de unde sa nu fie asa! Eli nu se uIta nici in drepta., nici in stinga, mergea cu vitele §i-0 si-lii
la pasune, si treba esa din mana lui mai cu asupra de ctitii din ale celoril-lalp argati. Nu sciii ce facea ell, ce dregea, ca vacile pe cari le pascea ell, eraft mai frumOse de tutu ale celorii-lalti argati. Ele dal mai multil lapte de tutu cele ale altort argati, fiindu ca pe unde le ducea ell, pasunea era mai cu gush"' si mai hidestulatore. Pe unde cifica piciorult lui se cunoscea, fiindil-casi erburile se inveseleau. Pasa-mi-te so nascuse in call bunt si era ursitt sa ajunga. ce-va. Dana ell, nici habaril n'avea de asta si nici gandit n'avea sa se mandresca, flindil-ca nu scia ce-I este ascunst in cursult vremiloril. Cismeritu, precumil ill liisase pe ell Dumnecleft, 10 vedea de ale sale, fara sa se atinga cu cuvintulft sat In onT care-va felt de altil sail de alit altora. Si tocmal pentru acesta flocail si cei-lalti argati flu ponosluia. Intr'o di de prima vara, ostenitt fiindii toll umblandit dupa vacl, se dote la umbra unul copaciii mare si stufost si adormi. Isi si alesese, vedi, locu pentru asa ce-va. Era o valcea impodobita cu felt de felt de floricele, tote inflorite, de parea da ghiesit omulul sa treca printre ele. Ceva mai call cold unit_ piraiasil, a carui obirsie venea dinteunil sipott de apa ce esea din costa unul delulett, serpuia printre brusturi si alte burueni pe unde isi facuse locil, si susurult apel parca to indemna la Copaciult subt care se adumbrise era maretil si parca se lupta ca sa ajunga la nouri. Printre cracile lui intinse se giugiuleau pasdrelele faceaft cuiburi; numal ascultanda cine-va ciripirile lorii, se aprindea inteensulil focult dragostei- Desisult frunOloril sale facea o umbra, de parca ramneai la ea. Bawl soma, nu era asa cascaundil fl6cAulit acesta, si penedreptil IT atarnaft de coda acestil ponosil cei-lalti argati din satii. Cum puse capult josii, si adormi. N'apucase sa dorma, ca de cand 1ncepuit sa ye povestescil si odata sari dreptil in susil. Visase unit visa frumosil, si se desteptase. Visase ca unde venise la densulii, mare, o cyna mai frumos, de tutu tote clinele din cert si de pre pamintil, si-i clisese sa ca 0-11 roams.
ducit la curtea imperatului loculul aceluia, ca acolo are sa se procopsesca. Cand se destepta, i i clise : ma, ca ce sa fie asta ? si incepu a se puce pe gAnduri ; tots cliulica flu muncirA gandurile si nu se domirea de locil, de loch, ca ce sa insemneze unit asemenea Elti nu intelegea ca steoa sub care se nascuse venea sa -1 ii slujesca. A doa eli, mergendii erasi cu vitele la pascutu, abatu din druinti si dete drag pe la copaciulti cu pricina, si erasi se culca la tulpina lul, si erasi visa acela.si Sculandu-se, is1 clise : ma, Asia nu e lucru curate, si erasi 'its rliulica fu dusti pe ganduri. A treia cli cu dinadinsulti facu sa-i fie drumulti pe la acelasu copaciti sub care se culca, si visa acelasi visa ; ba Inca tie astadata 4ina ilu ameninta cu bola si cu tote ticalosiile einenesci, data nu s'o duce. Atuucl si elti data se scula si vein acasa cu vacile si le baga in cosaril, se infatisa la stapanu-seti si-i clise : Stapane, pe mine me bate gandurile sa me ducts in lume sa-mi cautti noroculti. Destulii amu argatitu, si pins acum nu veclii nici unit semna ca se potti si eu salta. ce-va. FA bine socotela. Da pentru ce, baetp, sa esi de la mine Ati dint' nu te multumesci de simbria ce-ti dati ? Au mancare n'ai destula ? Ia, mai bine §ecli la mine, si eu voiti cata sa-t i dati o fats buns din sate, cu nitica zestricica, sa te mai ajutil si eti cu ce m'o lasa inima, sail faci si to rostii aid ca toti megiasii, nu mai hoinari prin a lume, ca sa nu ajungi, far a nici unit capateift, ca vai de lume. Ba, de multumitii, suntu multumitil de D-ta, stapane ; mancare amu destula, nu potii sa maniiii pe Dumnecleu : dara. asa venitit mie, sa me dud' in lume, si nu voiii ramanea pentru nu sciii ce. Daca veiju stapanu-sea ca este peste pOte a-lit Mace saremae, ii dete ce bruma mai avea sa ia, si elu pleca, luandus1 (ilea buns de la stapanti. DucOndu-se de la satulti sea, flecaulti ajunse dreptil la curteat se visit. mi -a visit Ai-mi di
2:32 impgratesca si se baga argatii la gradina imperatului. Gradi r narulg fu bung bucurosil sa-lii primesca, cand vedu curatelii, caci dobandise pins atunci cite -va bobarnace de la tetele impAratului ca baga argati tag ce este mai uriciosu si mai scarbosii in omenire. Curatelii, curatelii, dare hainelo de pe densulg erag deh! ce sa ca de vacarii. Gradinarulg puse de-lii imbaie, ilia primeni si-i dete de imbraca niece haine care O. mai semene a argatii la gradina imperatesca. i cum era de potrivitu Matta la boiulg lui, ii sedea bine cu hainele ce imbraca. Pe langa cele -lalte trebi gradineresci, slujba lui de capetenie fu ca sA facg In fie care di cite doe-spre-clece manuchiulete de flori, si in fie-care dimintqa sa le dea la cele do.espre-clece domnite, fete ale imperatuluI, cand vorlt esi din case spre a se primbla prin grading. Aceste domnite erail ursite sa nu se OM marita pine Du se va gasi tine -va care sa le ghicesca legatura ursiteI lora si sa face pe vre-una din ele ca sa iubesca pe tine -va. Ursitele lore le daruise cu patima jocului. Erag nebune dupe jocii, si pe fie-care nOpte rupeag cite o pereche de conduri de matase alba, dautuindu. Nimeni nu scia unde mergii ele noptea de jOca. imperatulg se luase de ganduri cu atata cheltuiala pe condura letelorg sale, si pentru inima lorg de ghiatti, de care nu se putea lipi nici unit' june din cel ce venise in petitii. Pentru acesta elite dase slava in Ora lui si in Wile streine precum ca sa se scie ca tine va gasi sa-1 spue ce feed fetele lui noptea de mpg fie-care cite o pereche de conddri, pote sa-si alega pe care ii va placea din ele, si ele i-o va da lui de sotie. Eh). scia ca le tine pe tote inchise la until loci" intr'o camera din palatulg sett, incuiate si zavorite cu noa usi de ferg si cu nog lacgte marl. Dana nimeni nu scia ce facii ele noptea de li se rupii incaltamintele, caci nimeni nu le ve4usera ping atunci esinclit din case, caci nu puteati. asa imOse, diet . ill
Pasa-mi-te, lord le era facutil ca a;a petreca vremea in tad viata loru. Asa le era oranda. Cum se aucti de acesta hotarire a imderatului, incepu a curge la petitori: ba fecTori de domni si de imperaff, ba fealori de boeri marl, pins si feciori de been mai midi. Si care cum venea se punea de panda la up domnitelorti cate o nopte. Imperatulti ntepla cu mare nerabdare.in fie-care dimineta ca sa-I aduca Gate vre-o veste buna ; dara in locfi de acesta, i se spunea ca junii ce se puneau de panda sera, nu se mai gasescu dimineta. Nu se scia ce se facfi. Niel de urma macara ma lu se mai dedea. Unii-spre-clece tided' o patise pitta acum. car! mai erafi, incepusera a se codi; nu mai voira sa stea de panda. Se lipseau de a lua de neveste nisce fete, pentru care se repune atiti tinerl. Si ast-felt unulfi cate unuld se carara pe la casele lorfi de la curtea acestul imperatii, lasara fetele in plata domnului ; cad nimeni nu mai voia sa-0 pet* sufletuld pentru unu capii de muere. Insusi imperatulfi fa coprinsfi de spaima, cum de sa piara asa junii ce voiau pand.osca fetele, si nu mai cuteza sa indemne pe nimeni. Imperatulfi era nevoitil sa cumpere mereii pe fie care Sti cate doe-spre-clece perechT de eondurl, §i intrase la grije ca o sa-I imbetranesca fetele in vatra, o sa impletesca cosita alba, Para sa pue pirostriile in capfi. Argatulfi de la gradinarie 10 implinea slujba cum scia elfi in legea lul. Si domnitele, erau multumite de manuchele de flori ce li le da argatulii, si gradinaruld de lucrulii Elfi and da florile domn.itelor, 'nici ridica ochii asupra lord; dart cand da florile fete! celei mid, nu scia de ce, ca se rosia ca unit bujorfi, tacaia inhna, de sta sa-1 sara din peptil afara. Fata bags de sema acesta, insa creclu ca fli..scaula este rulinosfi, si d'aia se face asa de ro§u and vine inaintea lorfi. Asti as1, maine asa, elii vedea ca nn e de nasulft o Cel-lalti sa-I hit sa-si gi i si
q34 asa bucalica. Dart ce-I fad inimel ? Ea ii da brand si lui bat'o pustia si arii fi voitti sa se pue si elti la panda, si apoi se gandea si le pateniile celoru ce pazise inaintoa lui. Fata cea mica se gresi intro di si spnse surorilorti cum, argatulit care in da flori, se rosesce ca o sfecla card vine inaintea lore, si cum este de euratelti. Cum audi fata cea mai mare ast-felt de cuvinte ca ese din gura surorel sale celei mai midi, uncle Incepu sa o dojenesed cu nisee vorbe cam luatOre in rise, cum de numai sa se gandesca ea a scOte asa vorbe Mande pentru unti argatf, cad asta aru semana ca inima ei este pornitd a se planisi cui-va. Baiatului II dicea inima sa se arate la imperatidu cu cererea de a pandi si el i, dart sa lasamf ca-si eunoscea lungulf nasulul, sa lastmu ea ultase pateniile atitoril Neal ce perisera, lui II era sa nu -s! Ord& slujha, si sa ramae cu buzele umflate. Apo! unde pui d-ta gandulti muncea gresnicti, ca de va fi gonitil de la curtea inaperatesca, n'are sa mai vada pe fetele imperatului, cad dandu-le fief in &care dirninetii, mil cat se feri de vre-o patima, totusi gingasiile si frumusetile fetelorti de imperatil, si mai cu sema cautdtura cea blajina a fetel celel micl, ilu ademenise pins intr'atitti in catii, se socotea elf, ca data nu va mai atinge in fie-care dimineta cu degetele sale mainile cele albe ca o cola de hirtie, cu pelea mole ca 'Multi, ale fetelorf de imperatil, nu va mai putea trai. piva, nOptea, ilf munceari aceste ganduri, si nu scia cum sa fact sail implinesca pofta inimei, farti de care simtea elf ca nu va putea sa mai traesea. Intr'una din nopti, adormindf elf cu gandulti tinta la dorinta chinuia de-I rodea baerile inimei, vis,du in vigil era pe dina din valceoa cea cu for! unde i se aratase odiniora.. Ea ii vise : SA to duel in tingliiulf gradinel celu despre 11- &Arita ; acolo ye! gasi doi pul de dafini, unulii eiresia si altulu trandafiriti ; alaturi cu (Musa vei vedea o sapaluga de aura, o nastrapa tote de aurf si unit stergarf de matase. Sa el acesti pia de dafinii, sa-1 pui in doe ghivece frumose, sap! cu ce -lit ce-Iii sit-I
s,Ipaluga cea. de aura, sa-1 udi cu nastrapa ma de aura, sa-1 stergl' binisorit cu stergarulit celit de matase si sa-i ingrijesci ca pe lumina ochilorit tel. Cand vorit cresce si se voril face ca de unit state de omit', on ce vel cere de la densil ti se va isbandi tocmai pe tocmai. vise si peri ca o naluca, lard sa apuce argatulit grAdinarului sa-1 multurnesca Niel nu se desmeticise bine din uluiala somnului, nici nu se sterse la ochi macar, si dete fuga in unghiulti gradinei celd despre rasaritit, si ramase na'uc de bucurie, cand vedu in flinta tote cele ce ii spusese dina In some. Acumit se sterse si elit la ochi, se pipai sit vada nu care cum-va dorm° Inca, si aevea sa fie ore ceea ce vedea? Dupa ce se incredinta ca nu este naluca de nopte, puse mina si lua dafinii. Ii ingriji cum sciu du mai pine, II saps adesea cu sapaluga ce gasise eltt acolo, ii ucla cu nastrapa, Ii sterse cu stergarulit, ce sa mai lungimu vorba ingriji ea pe lumina ochilorit lei, tocmai precum ii poruncise Dafinil cresceati si se imputerniceafi ca prin minune. Nu trecu mull, si se facura marl. Frumusete ca si la acesti date nici ca s'a mai veduttl. Cand ajunsera ca d'unit state de omit, elu veni la d6nsiI, intr'una din dile si dise ttnuia precum ilit invetase dina : «Daiine, Dafine, Cu sapaluga de am sapatu-te-amit, Cu nastrapa de our udatu-te-amit, Cu stergarit de matase stersu-te-amil, DA-mi darulit d'a me face, on -cand voiit voi eu, sit an flu vedutil de nimeni.D Elio remase buimacitii de mirare, cand in clipa aceeasi chiar vedu cum se infiinteza unit bobocti de fore, cum cresce de se mdresce si cum se deschide o fore asa de frumosd de nu puteai sa to opresci ca sa nu o mirosi. Elu puse 'Tana de o rupse, o lua si o bags in star; vedi ca asa fit invelase dina. Sera cand domnitele intrara in camara for cea incuiata si zavorata cu noa lacate marl, ca sa se culce, elf se furise bisi, II barimii. dins.
ni;ord pe langd ele ;i intrard impreuna. Eld le vedea pe ele ce facti, dard ele nu -lit vedead pe densuld. Eld le vdclu ca in toed sa se desbrace spre a merge la cutcare, ele incepura a se peptdua, a se imbraca cu haine scumpe ;i a se gati de clued. Elit se mira de cele ce vedea ;i se hotari ca sa se tie dupa densele cu dinadinsuld sa vacld pe unde au sa ittsd ele, unde ad sa se clued ;i ce au sa Led. Cand, de odata fata cea mai mare Oise suroriloru sale : Gata sunteti, fetelord ? Gata suutem, respunserd ele. Atunci cea mare din surori batu cu picroruld in patnentu i de °data se deschise in dod dinumeaoa easel. Ele se col orird prin acea deschitjetura ni merserd ce mersera pina ce ajunsera la o gradind garduita cu zidd de arama. Cand fOra sa intre, fata cea mare batu din piciord era51 ;i portile cele de oteld ale gradinel se deschisera. Intrandti, baiatuld ale& pe rochia tetei celei mici. Acesta intorcendu-se repede, nu veclu pe nimeni ; ni citemandu-0 surorile, le 4ise : Surorilorti, banuescil ca s'a Wald cine-wa dupd mine, ca uite, simtiid ca m'a -calcatu Ore cine pe rochie. Surorile se uitard in tote partile, ;i neveclendti nici ele pe nimeni, ii respunse : Nu fii a;a bdnuitore, soro ; cine sä fie aci, on sa se is dupa noi. Nici pasare maiastra nu p6te resbi pina uncle sun tema noi acumil Ia, vecli mai bine sä nu se fi apucatfi nochia to de vre-uuti maracine, ;i cum esti to de fricOsa, ti s'o fi parutd ca to -a calcatil nescine pe rochie. Nu WI qa de uprica. Ea tacu. Baiatuld se linea dupa densele. Trecura printr'o padure cu frunOle de argintit, trecura prin alta cu foile de aunt, trecura prin altA padure cu frunclele numal diamanturi tti petre nestimate, cari sclipead de-ti luati ochii, ;i ajunsera la unit ele;ted mare. In mijloculit acelui ele;ted se ridica unit datnbuletd, si pe densuld palaturi cum nu mai vecluse elit pina atunci. Palaturile imperatului ramtiseserd josit de toll pe larva anisce
cestea care straluceati de, la sore te puteai ulta, darn la densele ba. Si asa de cu mestesuga eraa facute, in catu cand te urea! in ele, ti se parea ca te cobori, si and te dedeaT josii din ele, ti se parea ca te urci. Doe-sin e-dece luntrisore err vislasi muiati numal in firu de wilt bunit, le asteptail la margine. Cum ajunsera, se pusera fie-care in cate una-, si plecara. Argatulit se puse in luntrel fete.' celel mici. Luntrile pornira si mergeail in randit ca cocoril. Numat luntrea fetei celel mai mid' remanea mai in urrna. Vaslasulu se mira cum de este mai grea de catti alts -data, si tragea din resputeri la vasle Ca sa ajunga pe Cum esira la cela-/altri maltit alii elesteului, se audi o musick care, vrend, nevrend, te facea sa dantuescl. Fetele se repedira ca fulgerulti, infra in palatii si se pusera pe jooti cu flecaii cari le pandiserk si jucara si jucara pins ce li se sparsera condurii. Baiatulfi se tinu mereil dupa ele. Intranda si e lu in palatu, ce-i vedura ochil? Camara de jocii mare si larga de abia puteai sa-i zaresci capetdiulit. Ea era impodobita numb cu aura, cu petre nesternate si cu faclii de juril imprejurii ce ardeait in nisce sfesnice de aura curatil mai marl de cats omulir. Parep albi ca laptele straluceait de-ti luaii ochi!, si cu dung! de aurit impodobite cu zamfiruri si rub'nuri de licarcau ca foculit. Argatulii se puse inteunit coltu si privea la tote minunile astea. Si avea si la ce privi, caci vedea acolo lucruri de can nu-i mai vedusera ochil. Dar% unde fu pomana aia ca sa stea la unii loco? Sarea si elit tontoroiula de colo pins colo fara sa vrea; cad nu era chipt, sa stea la unit locii, fara a salts, dud canta muzica aia. Pita si sfesnicile si mesele si lavitile din casa saltaii. Si nici pomenela macarti nu este ca sa-si inchipuiasca cine-va frumusetea cantarilora si a musicii aceleea : Organe, fluere, chitari, alaute, buciume, cimpoe si alte multe de astea cantafi intro unire de ramaneail mart! cei mai bun! musicang din lume. cele-lalte. d'ala
D'apoi cantecele? trag,eati ou foci la nisce hori, batuta, ca la usa cortultii, de unulti singuru, piparuplil si ,eate jocuri tote de puteal sa-ti rupi bojocii jucandii. Si jucara, Si jucara pins despre dia. Cand, de odata, in- -cetandii musica de a mai anta, qi ca din paminttl o masa incarcata cu de tote bunatatile si ce este pe lume §i ce nu este. Se pusera cu top' la masa si mancard si se chefuira .catit le poftira inima. Argatulti de la gradinarie sedea in coltuld lui unde se a- 'eclase si privea, lasandu-i gura apa. La masa le slujea nisce arapi, imbracati in nisce haine forte scumpti impodobite. Dupa ce se sculara de la masa prinsera a se intOrce acasa. Se lath-sera erki pe unde au costa venitti. Baiatulii se tinea dupa densele ca draculti dupa calugerti. Cand full a trece prin gradina cu frundele de.argintii, ce -i dete argatului prin 01(10, ca numai rupse o ramuria dinteunti Una frematti puternicu se facu atunci in told padurea ca de o furtuna ce -vine intaritata asupra copacilorti; si totu0 nici o frunda macar nu se mird din loci, ba nici macar nu se clatind Ca de o adiere de vint barimti. Fete le rasarira. Ca ce a fie asta, leictdita ? disera. Ce sä fie? respunse cea mai mare din surori. Eca, paserica cell are cuibulil in turnula bisericii din palaturile tatalui nostru trebue sa fi trecutii prin frunde; cad numai ea pOte sa resbata pe Fetele trecura ajunsera in palatulti unde eras incuiate, tot pe uncle qisera. A doua di argatulu de la gradinarie cand dete manuchiurile de flori fetelorti ImOratului, ascunse cu metetigit ramurica rupta in manuchiulti letei celei midi. Domnita se mill cand isi priimi manuchiulti de flori, se uita cam cu mils la argatti, si null putea da soma cum de sa ajungA acea ramurica intro florae ce priimise. copaciii. aiel. si
23U A. doa sera 61'41 a.?a o petrecura. Bdiatula erkti pe furi,a selinuse dupa (Muscle, cu deosebire nurnal ea rupse o ramurica din copacii eel cu frundele de aura, pe care o puse era541. iutre florile ce dete a doua di domnitel celei mici. Fata cea mai mare era§1 cu cuvinte liniCtit6re, aling frica surorilora el, cand se audi frematula ce se Neu in padurea de uncle argatula rupse ramurica. Gaud a doa di domnita cea mica priimi florae cu ramurica ascunsa intre ele, ii Bete unit fedi arsa priu Ea cauta vreme cu prileja si prefarendu-sc cg urea sa se primble, e§i preste prin grading, si intalnindu pe argata la o cotitura a gradinei, liii opri dise : De uncle al avutu tu ramurica ce mi-al pus-o in manunchiulti de Mori 7 De unde o scie prea bine, Maria Ta. Care va sa dica tu to -al tinutu dupti not si sea* unde gea not nOptea. Cam a§a, Maria ta. Cum al facuta de al venial dupa not de nici una dintre surori nu te-a vedutiO Pe furisu. Na o punga de haul, §i sä nu scoti nici o vorba despre primblarea nastra de naptea. vinda tacerea, Maria ta. Daca void audi insa, ca al cracnitil ce-va, voiu pune sa-11 taie capul. pise ea vorbele astea aspre din guru, data din inima MI6 ce-va cugeta. El i so parea ca acestit argatil din ce in cc se face mai curalelu. A. treia mipte cand se duse dupa dthisele, tote pe furi§a, rupse o ramurit din padurea cu copacii eel care aveaa foile ale diamanta, si iarki se facu fremata printre frunze, si érki surora cea mai mare alina Erica surorilora celoru midi cu cuvinte lini§titore. Domnita insa cea mica nu scia de ce -dug in inima el se strecura o bucurie ascunsa. In dioa urmatore cand gasi ramurica de diamanta in mamei.- Eft nu-mi phi - -
nuchiula de florT, cats cam pe subta ascunsa la argata, si-la gasi cg nu se prea deosibesce de fiii de domni si de imperati. Atatft i se paru de draglasit. Argatula si dilnsulu cata asupra domnitei cu ochi galesl, dara tote pe furisa, si o vis.du ca se turburase Ore-cum, se fan insa ca nu pricepe nimica si-si cats de traba. Surorile domnitei deters peste cl@nsiT vorbinda,' si risers de dasa si o luara cu cuvintele cam peste piciora. Fata cea mica tacu si inghiti ruf.inea. Nu se putea ea mira din destulii cum a facuta argatula de le-a descoperitti. Ei, vecti, IT intrase in capft ca acesta flecau nu pote sa fie omit prostii de Ore-ce dovedise lucruri ce nicl maiestrele nu le sciaa. Si apol, adev6rula vorbinda, boiulu lul celu falnicii, chipula lul cela bine potrivita si blajinft, ilu arata catu de cold a nu 6 de argata prosta. Pe langa acestea si infatisarea si totula inteensula avea pe vino 'nc6ce. Dupa ce intrara in case fetele, domnita cea mica le spuse ea arg,atulti de la gradinarie scia tau ce tacit' ele nOptea AtuncT, se adunara la sfata si planuira ca sa-la face si pe dertsula sa-sI piarda inima si simtirile, cum fa'cusera si cu cel-lalti tinerT. Flecaiandrula insa, se furisa si de asta data de intra In camara fetelora ca BA asculte la sfatulti lore. Pare ca-i spusese ariciula la ureche ca are sa se petreca intre ele ce-va pentru donsula. Acum dupe ce scia totula, dara totula ce trebuia sa scie se duse la dafinil lul si disc catre cela trandafiria oDafine, Dafine I Cu sapaluga de aura sapatu-to -ama, Cu nasfrapa de aura udatu-to -amti, Cu stergarit de matase stersu-to -ama, DA-mi minte si procopsela de fill de domna si imperata.* Ca si de la rinda una boboca de flare incolti, crescu si se deschise o flare minunata. Elu lua Urea si o bags in MO. 0 datii caciu de pe fate luT arsaturile de sore, si ii remase chi2ulu curatu si luminatd, ca si cand atunci ila facuse ma-sa.
Simti ca In creerii WI se petrece una ce de care nu-0' putea da sema. Dara veclu ca incepe a judeca alta-fela de cum judeca ela ping acum. Pasa-mi-te se ascutise la ruinte. Si tau de o data se pomeni imbracata cu nisce haiiw ca ale fiilora de imperati §i de domni. Atunci se duse la imperatula si ceru §i densula sa-i pazesca fetele, intr'o n6pte. Imperatului i se facu mila de tineretele lui sfatui sa-0 caute mai bine de treba, de cata sa se repue. Elu starui. tmperatula priimi. Acesta nici ca banuia macara a fi argatulu de la gradinarie ; a5a de multa se schimbase. Cand flu arata fetelora §i le spuse imperatula ce voesce nici ele, veeli, nu-la cunoscura. Numai cea mica, fiinda cu cuiula la inima, flu cunoscu, si incepu a tanji de dragoste. Noptea urmatore cand plecara ele la jocu, flu luara si pe densula. Ela scia ce i se pregatesce, dara se feri ca de Ola malaiului sa nu dea In clapcd. Ajunsera la palatulu vrajitu, jucara pina despre ;hog, apoi se pusera la masa. I se aduse §i lui beutura din care Muse top cari venisera inaintea lui, beutura care trebuia sa-15 Lea perde mintile si simtirea, beutura car sa-la piarcla pe densula ca pe cei-lalti. Atunci unde intorse nisce ochi lacramo0 §i plini de focula dragostei ce-la mistuia, si 4ise cu grain duiosit domniter celei Vrei tu? eca ea me perdu pentru dragostea ta, data ai aGa inima de ghiata. Nu ; n'ama inima de ghiata ; focula dragostei tale mi-a incaldit'o, respunse ea. Nu bea. Mai bine voiti sa fiu gradinaresa cu tine, de cata fate de imperata. Cum aucli asa, ela arunca beutura la spate, mai apropiindu-se de densa, li mai cjise : SA nugi fie terra, Maria Ta, ca gradinaresa nu al* sa fii odata cu capula. Toti cei de lap auclira vorbele lore. Puterea farmecului se sdrobi, §i top cu totula se pomenira in palaturile imperatului. a-sT si 1;31 si mic4.
Palatutil celu fermecatti pert ca o naluca, ca si cum n'aril fi mai fostil pe lumea asta . Can(' ii v6clura imp6ratulii, Increment de uimire cu amandoe maInile pe barbg. Fle fostulil argatil la gradinarie, fi povesti tots siretenia noptilorii. Imperatulu dete pe fata cea mica dupa flodfiandrulti celu frumosu si dragastosil. Apoi se Infatisard si cele-lalte fete cu cite unulu din flii de Imperall si de domni pe care si-Iii alese e. Imperatulti se indupleca si le dete pe fie care la casa loru. Si se facu o bucurie mare in tote partite, care bucurie de ar fi o suta de gurl, nu una ca a mea, n'ar putea-o spune. Inainte de a se cununa, fata cea mica intreba pe logodnicnlu ei cu ce putere facu eta de le descoperi ascunsurile faptelorii lord si legatura farmecului ce le tineau Inlantuite. Elu spune. Ears ea, ca sa nu fie barbatu-seil mai pre susu de catu ea, ci sa -fie d'o potriva om ca top omenfi,se duse de taia dafinii MO In foal. Apol se cununard si traira a viata fericit.6, cum se traesce pe lumea nOstra asta baltata pina ce se istovira toff cu totulil In adAnci b6tranete. Iar eu incalecaiu p'o sea, etc.
