Prevod

(Knjig ne gre ceniti po debelini ne po velikosti.) Drozg dedek, poln let in modrosti, je svojega vnučka, mladega drozga s komaj kaj izkušnjami, nagovarjal, naj pospeši let 5 in se najprej poda v vinograd, poln trt, ter si tam poišče plen. »Kje pa je ta vinograd? (Ga vpraša mladenič.) 10 In kakšen sad rodi?« — »Danes te čaka velika pojedina (pravi starec), pridi sem; nauči se živeti, ubožček.« Komaj je to izrekel, že 15 mu je pokazal grozdje. Ko ga je zagledal, je mladič poskočil: »In to je sad, ki ga hvali tako preudaren ptič? Kako je droben! Kako zakrnel! 20 Daj no, saj ni mogoče, da bi bil kaj vreden. Na nekem vrtu imam večje in boljše sadje.« — »Pa poglejva, je dejal starec, 25 čeprav vem, da bo eno samo zrno mojega grozdja vredno več.« Že prideta na vrt in mladi drozg ponosno vzklikne: »Kakšen sadež! Kako je debel! 30 Ali ni videti imeniten? ...« In kaj je bil? Buča. Da drozg nasede takšni zmoti, zlahka verjamem, a veliko bolj nenavadno je, 35 da človek, ki velja za omikanega, ceni knjige po velikosti in debelini. Delo je veliko, če je dobro; če je slabo, je vse odveč. 40