Waltey
Deček, ki ga je rešila riba
Uji Shūi Monogatari · anonimna srednjeveška zbirkaO besedilu
Deček, ki ga je rešila riba
- Vir
- Uji Shūi Monogatari
- Avtor
- anonimna srednjeveška zbirka
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- 日本語
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 2 strani
- Naslov izvirnika
- 178 魚養事
O izvirniku
Uji Shūi Monogatari
Srednjeveške japonske pripovedi o menihih, duhovih, čudežih, prevarah in vsakdanjih presenečenjih. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Uji Shūi Monogatari v jeziku 日本語.
Besedilo
Deček, ki ga je rešila riba
Nekoč, pred davnimi časi, si je odposlanec na Kitajsko med bivanjem v deželi Tang vzel ženo in z njo dobil otroka. Ko je bil otrok še čisto majhen, se je vrnil na Japonsko. Pred odhodom je ženi obljubil: »Ob vsaki poti odposlancev ti bom poslal pismo. Ko pa otrok ne bo več potreboval dojilje, bom poslal ponj.« S to obljubo se je vrnil v domovino. Mati je ob vsakem prihodu odposlancev z Japonske spraševala, ali je zanjo prispelo kakšno sporočilo, a glasu od moža ni bilo. Silno mu je zamerila, vzela otroka v naročje in se obrnila proti Japonski. Na deščico je napisala: »Otrok tega in tega odposlanca na Kitajsko,« mu jo privezala okoli vratu in rekla: »Če vaju veže usoda iz prejšnjih življenj, se bosta oče in sin že srečala.« Nato ga je vrgla v morje in odšla domov. Nekega dne je oče jezdil ob zalivu Naniva in na odprtem morju zagledal nekaj belega, kakor da bi tam plaval otoček. Ko se je tisto približalo, je razločil otroka. Začuden je ustavil konja in pogledal pozorneje. Prav blizu je na valovih prihajal k njemu kakšna štiri leta star deček, svetle polti in ljubkega obraza. Oče je prijezdil bliže k vodi in videl, da otrok sedi na hrbtu velikanske ribe. Služabniku je naročil, naj ga vzame v naročje, in tedaj opazil deščico okoli njegovega vratu. Na njej je pisalo: »Otrok tega in tega odposlanca na Kitajsko.« »Saj to je moj sin!« je pomislil. »Ker nisem poslal po otroka, kakor sem obljubil na Kitajskem, se je mati razjezila in ga vrgla v morje. Očitno pa naju veže usoda, da je tako prijezdil sem na ribi.« Ganjen do srca ga je vzel k sebi in ga vzgajal z neizmerno ljubeznijo. Ko so odposlanci spet odpotovali na Kitajsko, je po njih poslal pismo in v njem popisal, kaj se je zgodilo. Mati je dotlej že mislila, da je otrok izgubljen, ko pa je izvedela, da je živ, se je silno razveselila in vzkliknila, da je to pravi čudež. Deček je odraščal in postal izvrsten mojster lepopisja. Ker ga je rešila riba, so mu dali ime Uokai, kar pomeni »tisti, ki ga je vzredila riba«. Napisi na napisnih tablah sedmih velikih templjev so delo njegove roke.
Izvirnik
178 魚養事
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
いまはむかし遣唐使のもろこしにあるあひたに妻をまうけて子を生せつその子いまたいとけなき程に日本に帰る妻に契ていはくこと遣唐使いかんにつけて消息やるへし又此子乳母はなれん程にはむかへとるへしと契て帰朝しぬ母遣唐使のくることに消息やあると尋ぬれとあへてをともなし母おほきに恨てこの児をいたきて日本へむきて児のくひに遣唐使それかしか子といふ簡を書てゆひつけてすく世あらは親子の中は行逢なんといひて海になけ入て帰ぬ父あるとき難波の浦のへんを行に沖のかたに島のうかひたるやうにて白き物みゆちかくなるままにみれは童にみなしつあやしけれは馬をひかへてみれはいとちかくよりくるに四はかりなる児のしろくおかしけなる浪につきてよりきたり馬をうちよせてみれは大なる魚のせなかにのれり従者をもちていたきとらせてみけれはくひにふたあり
遣唐使それかしか子とかけりさは我子にこそありけれもろこしにていひ契し児をとはすとて母か腹たちて海になけ入てけるかしかるへき縁ありてかく魚にのりてきたるなめりとあはれにおほえていみしうかなしくてやしなふ遣唐使のいきけるに付て此よしをかきやりたりけれは母も今ははかなき物に思けるにかくとききてなん希有の事なりと悦けるさてこの子おとなに成ままに手をめてたく書けり魚にたすけられたりけれは名をは魚養とそ付たりける七大寺の額共はこれか書たる也けり
Nadaljuj z branjem