Prevod

Tudi to se je zgodilo že davno. Ob cesti v Yamashini, v kraju Shinomiyagawara, je bilo zbirališče trgovcev, imenovano Sodekurabe. V bližini je živel mož nizkega stanu, ki je dal izdelati kip bodisatve Jizōja. Toda še preden bi opravil obred odpiranja oči, ga je položil v skrinjo in spravil nekam v zadnje prostore hiše. Nato so ga tako prevzeli vsakdanji opravki, da je sčasoma pozabil nanj, in minila so tri ali štiri leta. Neke noči je v sanjah zaslišal nekoga, ki je hodil po veliki cesti in glasno klical. Ko je prisluhnil, kaj se dogaja, je pred svojo hišo slišal glasen klic: »Jizō! Jizō!« Iz zadnjega dela hiše se je oglasil odgovor: »Kaj je?« »Jutri nebeški vladar Taishaku prireja zborovanje Jizōjev. Ali ne boste prišli?« Iz hišice se je zaslišalo: »Rad bi prišel, a oči mi še niso odprli, zato ne morem.« »Le glejte, da pridete!« je vztrajal glas. »Kako naj pridem, ko pa ne vidim?« je odvrnil drugi. Mož se je zdrznil iz spanja in se spraševal, kaj neki pomenijo takšne sanje. Vse skupaj se mu je zdelo nenavadno, zato je ob svitu skrbno pregledal zadnje prostore. Tedaj se je spomnil Jizōjevega kipa, ki ga je bil spravil tja, in ga poiskal. »Torej se mi je on prikazal v sanjah!« je pretresen pomislil in nemudoma poskrbel, da so opravili obred odpiranja oči, kakor pripovedujejo.