Prevod

V okolici Tishominga na Indijanskem ozemlju nesrečo napoveduje bitka nevidnih mož v zraku. Kadar se zaslišijo zvoki spopada, je to znamenje, da bo na poljih ležalo mnogo mrtvih, saj naznanjajo vojno, lakoto ali kugo. Mogočno ljudstvo, ki je nekoč živelo tukaj, je sovražno pleme povsem iztrebilo, v dolini na zahodnem delu ozemlja pa se dvigajo gomile, v katerih je pokopanih na stotine mož. V dolini prebivajo duhovi in Indijanci jih še vedno tu in tam vidijo, kako nadaljujejo boj.

Maja 1892 je zadnjemu takšnemu prikazovanju prisostvoval John Willis, zvezni maršal Združenih držav, ki je zasledoval konjske tatove. Neko noč ga je na poti prehitela tema in zavil je v dolino gomil, saj ga ni prav nič zadrževalo, da ne bi tam prespal. Pravzaprav sploh še ni slišal, da v teh krajih straši. Sredi noči ga je zbudilo prhanje njegovega konja in planil je na noge, misleč, da so žival vznemirili divjaki, razbojniki ali vsaj kojoti. Čeprav je luna močno svetila, na planjavi ni opazil ničesar, kar bi se premikalo. A zvoki, ki so napolnjevali zrak, so bili podobni hrupu vojske, le nekoliko pridušeni, kakor da bi jih prinašal piš vetra. Slišati je bilo drvenje kopit in nog, udarce in padanje teles; skoraj celo uro so ti srhljivi zvoki odmevali nad zemljo. Nazadnje je konj postal tako podivjan, da ga je Willis osedlal in odjezdil, in ko je dosegel rob doline, je slišal, kako zvoki izginjajo v daljavi. Šele ko je prispel v naselje, je izvedel za urok, ki je visel nad tem krajem.