Prevod
Tako kot stari Grki tudi Siwashi s severozahoda nevidni svet naseljujejo z razumnimi duhovnimi bitji. Vsako drevo ima dušo; gozdove so naseljevali dobri in zli duhovi, slednjim pa so pri hudičevih plesih darovali žrtve, saj ni bilo vredno miriti tistih, ki so bili že tako dobri; gore pa so dom tamanousov ali duhov varuhov, ki se včasih spopadejo med seboj — kakor tedaj, ko so se duhovi gore Tacoma spopadli z duhovi gore Hood: z njunih vrhov sta bruhala ogenj in staljena kamnina, njuno rjovenje se je slišalo daleč naokrog, nekaj skal, ki jih je zalučala Tacoma, pa ni doseglo cilja in je zajezilo Columbio pri kraju Dalles.
Skozi te fantastične pripovedi iz davnih časov odmeva poznejši nauk, prilagojen in prepleten z domorodnimi legendami tako tesno, da ni več mogoče razločiti meje med njima. Takšna je tudi pripoved o skrivnostnem popotniku po Whulgeu — tako Siwashi imenujejo zaliv, ki je dobil ime Puget po enem od Vancouvrovih častnikov. Čez to vodovje je tujec priplul v bakrenem kanuju, ki se je bleščal v jutranjem sijaju. Ko je pristal in dal sklicati vse rdečekožce od blizu in daleč, jim je oznanil nauk, ki je izzval prezir — nauk ljubezni.
Nič več se bojevati in krasti, deliti svoje imetje z ljudmi v stiski, odpuščati sovražnikom — takšnih reči niso mogli razumeti. Ta sijoči tujec je tistim, ki bi živeli pravično, obljubil večno življenje na morjih in gričih, lepših od teh na zemlji, vendar ga niso poslušali. Nazadnje so se naveličali njegovega govorjenja, ga odvlekli k drevesu in ga s klini skozi dlani in stopala pribili nanj. Zasmehovali so ga in plesali okoli njega, kakor so pri hudičevem plesu plesali okoli svojih žrtev, dokler mu ni glava omahnila na prsi in je njegovo življenje ugasnilo.
Silovit vihar, grmenje in potresi! Sneli so truplo in ga hoteli pokopati, toda glej! Ko je posijalo sonce, je vstalo na noge in spet začelo pridigati. Tedaj so popotnikovo besedo sprejeli za resnico in mu nikoli več niso storili nič žalega, sami pa so z vsakim letom postajali manj bojeviti, dokler niso bili med vsemi Indijanci najbolj miroljubni.
