Prevod

Ko je napočil drugi dan, je sužnja prišla pred kralja, poljubila tla pred njim in mu rekla: »O kralj, kako si mogel pozabiti na mojo pravico, ko pa so drugi kralji že slišali, da si izdal ukaz, tvoj vezir pa ga je razveljavil? Kralju so poslušni le, če se njegovi ukazi izvršujejo. Vsi poznajo tvojo pravičnost in nepristranskost, zato mi daj zadoščenje za krivico, ki mi jo je storil tvoj sin. Slišala sem namreč, da je neki belilec platna vsak dan hodil na breg Tigrisa belit tkanino. Z njim je hodil tudi njegov sin, ki je med očetovim delom plaval v reki, oče pa mu tega ni branil. Nekega dne so se mu med plavanjem utrudile roke in začel se je utapljati. Ko ga je oče zagledal, je skočil v vodo in pohitel k njemu. Toda ko ga je prijel, se ga je sin oklenil in oba sta utonila. Tako bo tudi s teboj, o kralj: če ne boš ustavil svojega sina in mi dal zadoščenja, se bojim, da bosta oba utonila.« Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in prekinila je pripoved, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila 580. noč

je rekla: »Izvedela sem, o srečni kralj, da je sužnja, potem ko je kralju povedala zgodbo o belilcu platna in njegovem sinu, dejala: ‘Bojim se, da bosta tudi ti in tvoj sin utonila.’«