Prevod

1. Belerofont, sin Glavka in vnuk Sizifa, je nehote ubil svojega brata Delijada — po nekaterih Pejrena, po drugih pa Alkimena — in prišel k Projtu, da bi se očistil krivde. Steneboja se je zaljubila vanj in mu poslala sporočilo, da bi rada legla z njim. Ker jo je zavrnil, je Projtu rekla, da ji je Belerofont poslal nespodobno povabilo. Projt ji je verjel in mu izročil pismo, ki naj bi ga odnesel Jobatu; v njem je bilo zapisano naročilo, naj Belerofonta ubije. Ko je Jobat pismo prebral, mu je ukazal ubiti Himero, saj je pričakoval, da ga bo pošast pokončala. Te namreč ni bilo lahko premagati ne enemu človeku ne mnogim: sprednji del telesa je imela levji, rep kačji, na sredi pa še tretjo, kozjo glavo, iz katere je bruhala ogenj. Pustošila je po deželi in uničevala črede, saj je v enem telesu združevala moč treh zveri. Pravijo tudi, da je to Himero vzredil Amisodar, kakor je povedal že Homer, rodila pa se je Tifonu in Ehidni, kakor pripoveduje Heziod.

2. Belerofont je torej zajahal Pegaza, svojega krilatega konja, rojenega Meduzi in Pozejdonu, se na njem dvignil v višave in od tam s puščicami ubil Himero. Po tem boju mu je Jobat ukazal, naj se bojuje s Solimi. Ko je opravil tudi to nalogo, mu je ukazal, naj se spopade z Amazonkami. Ko je pobil še te, je Jobat izbral Likijce, ki so sloveli kot najpogumnejši, in jim ukazal, naj ga iz zasede ubijejo. Toda Belerofont je pobil tudi vse njih. Jobat se je začudil njegovi moči, mu pokazal pismo in ga prosil, naj ostane pri njem. Dal mu je svojo hčer Filonojo za ženo, ob smrti pa mu je zapustil še kraljestvo.