Prevod
V času dinastije Han je živel mož po imenu Tan Sheng. Star je bil štirideset let in ni imel žene; pogosto je z globoko ganjenostjo prebiral Knjigo pesmi. Neke noči je opolnoči prišla k njemu mladenka, stara kakih petnajst ali šestnajst let, ki ji po lepoti in opravi ni bilo para na svetu. Ponudila se mu je za ženo in rekla: »Drugačna sem od drugih ljudi. Nikar me ne osvetljuj z ognjem. Šele čez tri leta me boš smel pogledati pri luči.« Postala sta mož in žena in rodil se jima je sin. Ko je bil otrok star že dve leti, se Tan Sheng ni mogel več zadržati. Neke noči je počakal, da je zaspala, nato pa jo je skrivaj osvetlil in si jo ogledal. Od pasu navzgor je bilo njeno telo obraslo z mesom kakor pri živem človeku, od pasu navzdol pa so bile le gole kosti. Žena se je zbudila in rekla: »Prelomil si obljubo, ki si mi jo dal. Tako blizu sem že bila vrnitvi v življenje! Zakaj nisi mogel potrpeti še eno leto, temveč si me moral osvetliti?« Tan Sheng se ji je opravičeval in jokal, vendar je ni mogel več zadržati. Rekla je: »Čeprav je najina zakonska vez za vselej pretrgana, me še vedno skrbi za najinega otroka. Če si prereven, da bi lahko preživljal sebe in njega, pojdi za kratek čas z menoj. Nekaj ti bom dala.« Šel je z njo in vstopila sta v razkošno palačo, kjer so bili prostori in predmeti vse prej kot navadni. Dala mu je oblačilo, okrašeno z biseri, in rekla: »S tem si boš lahko zagotovil preživetje.« Nato je odtrgala kos roba njegovega oblačila, ga obdržala in odšla. Pozneje je Tan Sheng odnesel biserno oblačilo na trg. Kupili so ga ljudje iz hiše kneza iz Suiyanga in zanj plačali deset milijonov novcev. Knez ga je prepoznal in rekel: »To je oblačilo moje hčere! Kako se je znašlo na trgu? Gotovo je nekdo oskrunil njen grob.« Tan Shenga so prijeli in ga mučili med zaslišanjem. Povedal je vse, kakor se je v resnici zgodilo. Knez mu še vedno ni verjel, zato je šel pogledat hčerin grob. Ta je bil nedotaknjen kakor prej. Ko so ga odprli in pogledali vanj, so pod pokrovom krste res našli kos roba njegovega oblačila. Knez je dal pripeljati še njegovega sina in si ga ogledal: bil je na las podoben njegovi hčeri. Šele tedaj je verjel. Takoj je poklical Tan Shenga, ga bogato obdaril in ga priznal za svojega zeta. Njegovega sina pa je priporočil za službo dvornega uradnika.
