Prevod

Neki škrjanec, ki je ob zori prepeval v odgovor deževniku, je gnezdil v travi. V zavetju žitnih bilk je vzredil mladiče, ki so že imeli čopke in dobro razvita krila. Ko je gospodar njive pregledoval posevek in videl, da je žito suho in zrelo, je rekel: »Zdaj je čas, da zberem vse prijatelje, da mi pomagajo požeti.« Eden od škrjančevih čopastih mladičev ga je slišal in očetu sporočil njegove besede ter ga prosil, naj premisli, kam jih bo preselil. Škrjanec pa je rekel: »Ni še čas, da odletimo. Kdor se zanaša na prijatelje, se mu ne mudi preveč.« Ko je gospodar spet prišel in videl, da se pod sončnimi žarki zrnje že osipa iz klasov, je dejal, da bo za jutri najel žanjce in plačal tudi vsem, ki bodo odnašali snope. Tedaj je škrjanec svojim mladičem rekel: »Zdaj je čas, otroci, da odletimo drugam, saj se zanaša nase in ne več na prijatelje.« Basen nas uči, naj po svojih močeh skrbimo za lastne zadeve in jih ne zanemarjamo v zaupanju, da nam bodo priskočili na pomoč prijatelji.