Prevod
Nekoč je bilo, kakor še nikoli ni bilo. Živela sta mož in žena, ki nista imela otrok. Nekega dne, ko je bil mož dobre volje, je rekel ženi: Ženka moja, Bog nama po svoji milosti ni naklonil otrok. Pojdiva na polje in kar bova našla, naj bo najin otrok. Prav praviš, mož moj. Storiva tako, če se ti zdi prav. Vedeti morate, da sta lepo živela skupaj in da žena ni nikoli oporekala možu, niti za črno pod nohtom. Spekla sta nekvašen hlebec, vzela še nekaj zelenjave, vse spravila v torbo in odšla. Hodila sta in hodila, se pomenkovala in smejala ter se ozirala na vse strani. Kar naletita na mucka, tako shiranega, tako mršavega in krmežljavega, da se je človeku zasmilil. Vzela sta ga in odnesla domov. Negovala sta ga in ga vzgajala kakor svojega otroka. Bolj ko je rasel, lepši je postajal, dokler ni zrasel v takega mačkona, da ga je bilo veselje pogledati. Zakonca kar nista vedela, kam bi od veselja, saj sta imela zdaj tudi onadva doma nekoga, na kogar sta lahko uprla oči, ko sta zjutraj vstala. Prej se jima je hiša zdela pusta. Mačkon je bil pameten muc. Miši se v tisti hiši niso več zadrževale. Kadar sta domača ob dolgih zimskih večerih sedela pri delu ter si pripovedovala šaljive zgodbe in zastavljala uganke, je maček sedel ob njiju in predel. Ko je gospodinja pletla nogavice, se je igral s klobčičem. Toda da bi ga zapletel, Bog obvaruj! Kakor koli se je že sukal in obračal, igral se je tako spretno, da se klobčič ni niti odvil niti zavozlal. Včasih ga je prijel v sprednji tački, ga držal kakor človek in se z njim prevrnil na hrbet, drugič ga je s tačko zakotalil in se pognal za njim kakor za mišjo. Kadar se je gospodar igral z njim, ga maček ni nikoli opraskal; zdelo se je, kakor da si je kremplje spilil. Ko ga je kdo pobožal, je vedel, da ga ima rad, pa se je tudi sam obrnil, dvignil tački in pobožal gospodinjo, vendar vselej s skritimi kremplji, tako mehko kakor svila. Poleg tega je bil tako preudaren, da sta mu domača zaupala celo skrb za piščance in njihovo hranjenje; mačkonu pa še na misel ni prišlo, da bi se jih lotil. Ni sodil med tiste, ki vtikajo smrček v vsako posodo. Da bi ga kdaj zalotili pri loncu smetane ali med kosi pečenke na ražnju, o tem sploh ni bilo govora. Bil je muc, kakršnega dandanes ni več. Kmalu zatem je žena začutila, da je noseča. Tedaj bi morali videti veselje v hiši: od sreče sta komaj še stopala po zemlji. Ko pa je prišel njen čas, je rodila krepkega, lepega in zdravega sinka. Otrok je rasel in postajal vse večji. Od mucka se ni ločil niti za hip. Skupaj sta se igrala, skupaj jedla pri mizi, skupaj legala spat. Staršema niti na misel ni prišlo, da bi zdaj mačkona zanemarjala. Še naprej sta skrbela zanj kakor za svojega otroka, saj je, kakor sta govorila, prinesel srečo v njuno hišo: dobila sta sinka. Čez čas pa sta opazila, da jima gre vse slabše. Kjer je bilo prej v hiši obilje, je zdaj vse splavalo po vodi in postala sta lahka kakor pero na gladini, kakor pravijo. Toda zakonca kljub temu nista niti pomislila, da bi godrnjala zoper Boga. Zadovoljna sta bila, da sta dobila otroka, in drugega nista potrebovala. Minilo je še nekaj časa in oba starčka sta zatisnila oči; za njima sta ostali prazna hiša in huda revščina. Dečku je ostal samo mačkon. Ko je otrok videl, da nima ničesar več in da je sam na svetu, se je bridko razjokal. Ubogi deček, brez vsega, brez staršev, se je tako neutolažljivo jokal, da se je človeku trgalo srce. Tedaj mu je mačkon rekel: Gospodar, nisem mislil, da si tako malodušen. Saj sem jaz s teboj. Nikar se tako ne žalosti. Kakor so tvoji starši skrbeli zame, tako sem tudi jaz dolžan skrbeti zate. In kakor se ti nisi ločil od mene niti za trenutek, tako se tudi jaz ne bom ločil od tebe, dokler te ne preskrbim in ne vidim, da si postal mož med možmi. Mačkon je bil očitno čaroben. Deček pa je samo strmel vanj, ko ga je zaslišal govoriti. Odpravila sta se na pot. Mačkon spredaj, deček za njim. Ko sta prišla v gozd, sta našla veliko drevesno duplino in si jo izbrala za dom. Mačkon je svojemu gospodarju napravil ležišče iz samega ptičjega puha, da se je kar pogreznil vanj, kadar je legel. Prinašal mu je jesti in piti. Kratkočasil ga je z najrazličnejšimi pravljicami in šaljivimi zgodbami. Razlagal mu je, kaj pomeni petje čričkov in kaj poskakovanje kobilic po travi. Učil ga je, da je ljubezen med brati neskončna kakor voda studenca, ki je tekel blizu njunega bivališča. Ko sta se sprehajala po kakšni gozdni jasi ali odšla na polje, mu je kazal vse cvetlice in mu povedal, kako jim je ime. Deček ni razumel, zakaj žerjavi letijo v vrsti, zakaj lastovke odhajajo in se vračajo, zakaj slavčki tako lepo pojejo, ob skovikanju sov pa človeka spreleti groza. Mačkon mu je vse lepo po vrsti razložil in mu pomagal razumeti, da ima na zemlji vsaka stvar svoj red. V duplini je vzdrževal tolikšno čistočo, da ti je bilo skoraj škoda stopiti vanjo. Niti ena sama žuželka se ni zadrževala pri njiju. Mačkon dečku ni pustil, da bi se česar koli lotil. Vse je opravil sam. Deček je zrasel v mladeniča, godnega za ženitev. Tedaj mu je muc rekel: Gospodar, zdaj je napočil čas, da se oženiš. Prav, pa se oženim, je odgovoril mladenič, toda saj nimam ničesar, še poštenega ležišča ne. Revež sem, kakor me vidiš, vse moje imetje je kapa na glavi. Za to nikar ne skrbi, za vse sem poskrbel že prej. Ti samo stori, kar ti rečem. Od danes naprej vedi, da ti je ime cesar Matahuz. Kmalu zatem se je mačkon odpravil iskat nevesto za svojega gospodarja. Očitno si jo je bil že ogledal, saj je šel naravnost kakor po ravni črti k palači mogočnega bojarja. Ko je prišel do vrat, se je trikrat prekucnil čez glavo in se spremenil v človeka. Ko pa se je srečal z bojarjem, je dejal: Bojar, moj gospodar, cesar Matahuz, je šel na lov, a srečeval je le drobne ptičke. To ni bil plen, vreden cesarja. Šel je mimo in jih pustil, naj skrbijo za svoja jajčka. In zakaj naj bi mene zanimalo, ali je imel tvoj gospodar, cesar Matahuz, srečo pri lovu ali ne? Sladke besede, bojar; toda če me blagovoliš poslušati do konca, boš izvedel, da ti bo moje sporočilo prineslo veselje. No, pa govori, kolikor te je volja, poslušam te. Toda ne vem, zakaj se mi zdi, da se v tvojem govorjenju skriva nekakšna zvijača. Samo dozdeva se ti, častiti bojar. Kakor oblačno vreme poraja strašne sanje, tako imam nemara tudi jaz kakšno neugledno dlako in te ta videz vara. Dobro, dobro, pa končaj, kakor si začel. In tako, presvetli bojar, moj gospodar, kakor sem ti pravil, ni maral za drobiž od divjadi, ki mu je prihajala naproti. Pretaknil je vse kotičke gozda, a zdelo se je, kakor da so se vse živali dogovorile, da ne bodo prišle iz svojih skrivališč. Nejevoljen zaradi nespameti divjih zveri, ki so se potuhnile, se je moj gospodar odločil vrniti domov. Tedaj pa je na vrhu grička, ki se je ponosno dvigal nad gozdno jaso, zagledal urno srnico z milimi očmi. En sam pogled je bil dovolj, da mu je ukradla srce. Moj gospodar, cesar Matahuz, se je pognal za njo. Srnica je bežala, on pa za njo. Toda bila je hitrejših nog, pustila ga je daleč za seboj in se skrila prav v tem vašem brlogu. Mene pa je poslal, naj poiščem njegovo srce in mu pripeljem to prebrisano srnico. Zato sem prišel k tebi in te prosim pomoči, da se vrnem z uspešno opravljeno nalogo. Ej, ti pa si pravi prebrisanec! Tvoj gospodar, cesar Matahuz, je moral dolgo iskati, da je našel takega tička, kakršen si ti … O meni govori, kar te je volja, bojar, toda ne daj se zapeljati, da bi žalil mojega gospodarja cesarja, kajti potem, glej, utegne biti hudič. Kaj takega mi še na misel ni prišlo. Toda tvoj cesarski lovec naj kar sam pride po svojo srnico. In ker beseda da besedo, sta se mačkon in bojar zapletla v pogovor in se nazadnje sporazumela. Dogovorila sta se, naj pride cesar Matahuz in spozna bojarjevo hčer. Ko se je mačkon vrnil k svojemu gospodarju, mu je povedal, kako uspešno je opravil svoje poslanstvo, in sklenila sta, da se ob prihodnjem prazniku odpravita skupaj. Dečku ni šlo v glavo, kako naj gre tja, ko je vendar tak siromak. Mačkon pa mu ni pustil časa za takšne skrbi, temveč je spretno speljal pogovor drugam in mu s pretanjenimi besedami dopovedoval, da bo srečen. Dnevi so minili kakor en sam in napočil je pričakovani praznik. Mačkon je vzel svojega gospodarja in se z njim odpravil snubit. Hodila sta in hodila, dokler nista prišla v gozd blizu palače bojarja, ki je imel hčer, in tam sta se ustavila. Deček je ostal skrit v zelenem gozdičku, saj je bil gol in bos. Mačkon pa jo je ucvrl proti dvoru velikega bojarja. Brž ko je prišel tja, je začel kričati na vse grlo: Na pomoč! Na pomoč! Oropali so naju! Vsi po vrsti so pritekli pogledat, kaj se je zgodilo. Mačkon je komaj lovil sapo in s prestrašenim obrazom rekel bojarju: Je mar mogoče, bojar, da na tvojem ozemlju sredi belega dne napadejo človeka razbojniki? Kje? Kako? Kaj se je zgodilo? je vprašal bojar. Kaj neki! Prav ko sva prihajala z mojim gospodarjem, cesarjem Matahuzom,
da bi si ogledala tvojo hčer, naju je napadla tolpa razbojnikov in mojega gospodarja oplenila do srajce. Jaz pa sem se jim izmuznil, jo ucvrl in v eni sapi pritekel sem, da te obvestim in poprosim pomoči. Komaj, glej, sem odnesel živo glavo! Kaj! je zavpil bojar. Kako je mogoče, da razbojniki v bližini moje palače oropajo tvojega cesarja Matahuza? Vsi, veliki in mali, na pomoč! Zdaj je prepozno, bojar. Razbojniki so že pobegnili. Raje mi daj obleko, da jo odnesem svojemu gospodarju in bo lahko prišel sem. Kar pa zadeva razbojnike, bodi brez skrbi, že on bo vedel, kaj storiti z njimi. Vzel je obleko, ki mu jo je dal bojar, in se vrnil k svojemu gospodarju. Ko ga je oblekel in poučil, kako naj se vede pri bojarju, se je odpravil z njim. Ob prihodu jima je bojar prišel naproti in ju sprejel z vsemi častmi. Ko so bili v hiši, je cesar Matahuz ves čas pogledoval po sebi. Domači so si začeli šepetati in se suvati s komolci, češ da je ta cesar Matahuz bodisi silno ošaben bodisi neumen. Mačkon je to opazil in dejal bojarju: Prosim, ne zameri, toda moj gospodar doslej še ni nosil tako slabe obleke. Bojar je nemudoma ukazal prinesti drugo, vso pretkano z zlatom. Medtem se je mačkon približal svojemu gospodarju, ga skrivaj dregnil in mu zašepetal na uho, naj se obvlada in se ne ogleduje tako kakor kak kmetavz. Ko je mladenič oblekel dragocena oblačila, se je zadržal in ni več pogledoval po sebi. Nato so se zapletli v pogovor in vse se je srečno izteklo. Drugače niti ni moglo biti. Kajti četudi je bil ženin cesar Matahuz, so njegova ponosna postava, lepo izoblikovani in kakor sneg beli obraz ter telo, vitko kakor skozi prstan potegnjeno in visoko kakor jelka, veljali več od vsega cesarstva in vsega bojarstva. Ko so določili poročni dan, sta odšla. Do takrat pa si je ubogi mladenič dan za dnem belil glavo s tem, kaj bo storil in kam bo odpeljal nevesto. Mačkon mu ni dal miru, da bi premišljeval o tem, temveč mu je z najrazličnejšimi šalami in zgodbami preganjal skrbi ter ga razveseljeval. Ko je napočil dan, določen za poroko, sta se spet odpravila tja. Bojar je obnemel. Pričakoval je, da bo prišel z vojsko in v vsem sijaju, kakor se vendar spodobi za cesarja, zdaj pa ga je videl prihajati kakor navadnega pastirja. Začel je dvomiti in se obotavljati, ali naj mu res da hčer. Mačkon je takoj zavohal, kam pes taco moli, odvedel bojarja na stran in mu rekel: Bojar, nikar se ne čudi, ker vidiš, da sva prišla samo midva. Takole je s stvarjo: staršem cesarja Matahuza dežujejo ženitne ponudbe z bogatimi dotami. On pa za nič na svetu noče nobene druge kakor tvojo hčer. Starši takšni poroki nasprotujejo. Jaz pa sem ga spodbujal in ga še zmeraj spodbujam, naj vzame tebe za tasta. Saj veš, kaj vem jaz: tako častite in ugledne hiše, kakršna je tvoja, ni nikjer več na svetu, in tudi takih mladeničev, kakršen je cesar Matahuz, ne, ne, ni veliko. Gospodinjstvu, ki ga bosta ustvarila ta dva, ne bo para. Zato se je moj gospodar po mojem nasvetu odločil, da jo vzame brez privolitve staršev in se umakne na svoja posestva ter tam živi kakor velik bojar. Lepo govoriš, toda jaz vem, da blagoslov staršev utrjuje domove njihovih otrok. Obstaja pa tudi druga modrost, je odgovoril mačkon. Z neljubo ženo pri ognjišču se hiša postavi na glavo, z vrati na podstrešju in okni pod posteljo. Bolje je: delaj, živi in ljubi, kar ti je pri srcu. Nekoliko že imaš prav. Vendar me mika, da bi poroko še malo odložili. Naj bo tudi tako. Ne nasprotujem. Svetujem pa ti, da ne izpustiš iz rok takega dragulja, ki ti ga pošilja Bog. Ko človeku pade sreča v naročje, jo mora znati zgrabiti in obdržati. No, pa naj bo, naj bo. Premagal si me s svojo gostobesednostjo. Ker je bilo vse pripravljeno, sta se poročila in priredili so svatbo, o kateri se je razvedelo po sedmih vaseh. Tri dni in tri noči je trajalo veselje. Četrti dan bi se morali s svati odpraviti na posestva cesarja Matahuza. Ta je bil povsem izgubljen. Ni vedel, kaj naj stori, od sramu pa ni več vedel niti, kaj govori. Mačkon je stopil k njemu in mu rekel: Pogum, človek, ne bodi otrok! Za vse sem poskrbel. Ti naj te nič ne skrbi. Molči in pusti, da te peljejo tja, kamor bom rekel jaz. Cesarju Matahuzu se je srce nekoliko umirilo, ko je slišal mačkonove besede. Vendar ni mogel razumeti, kako bo vse to izpeljal in na kakšna posestva ga bo odvedel. Vse so uredili. Vse je bilo pripravljeno za odhod. Ženin in nevesta sta sedla v kočijo in krenila na pot. Mačkon pa je stekel naprej in naročil kočijažem, naj vozijo za njim, saj jim bo kazal pot. Tako so tudi storili. Odpeljali so se čez poljane, kjer je na tisoče drobnih cvetlic krasilo zemljo. Veter je komaj dihljal in narahlo zibal liste dreves, ki so tu in tam rasla ob poti. V daljavi so regljale žabice. Od časa do časa se je na desni oglasila kukavica. Ptički so žvrgoleli, slavčki pa so po cvetočih gajih ubirali take poskočne viže, da so človeka čisto prevzele. Mačkon je šel pred njimi, in to tako hitro, da ga kočije niso dohajale. Zdaj je izginil kakor prikazen, zdaj se je spet zavrtel nazaj in jim pomignil, kam naj zavijejo. Ko jim je kazal pot, je namreč obenem že vnaprej pripravljal svoje zvijače. Srečal je črede goveda, ki so pripadale zmajem, in govedarjem naročil, kaj naj povedo, če jih kdo vpraša, čigave so črede; sicer jim bo Bog poslal na glavo tako strahotno pogubo, da bo joj. Ko je naletel na ovčje trope, je enako naročil pastirjem, kaj morajo reči tudi oni, sicer jih bo gozdna mati mučila in jim tiščala roke v kotel vrele vode, dokler ne umrejo, njihove duše pa bodo obsojene na večno trpljenje. Ubogi ljudje so od strahu, pa tudi ker so vedeli, da besede nič ne stanejo, vsem, ki so jih kaj vprašali, odgovarjali natanko tako, kakor jih je naučil mačkon, ki je bil v človeški podobi. Ko so pripeljale kočije in so nevestini ljudje zagledali tolikšno množico čred, so vprašali govedarje: Čigave so te črede, prijatelji? Čigave neki? so odgovorili govedarji. Saj so vendar last cesarja Matahuza. Vsi so se čudili bogastvu tega cesarja. Ko so šli naprej, so naleteli na ovčje trope. Toliko jih je bilo, da jih z očmi niso mogli zaobjeti. Vprašali so: Čigavi so vsi ti tropi, prijatelji? Pastirji pa so odgovorili: O, ljubi Bog! Čigavi naj bi bili? Cesarja Matahuza so, pa še to ni nič! Ko so svatje to slišali, so se vsi od začudenja udarili po licih. Niso mogli več krotiti svojega občudovanja in so blagrovali nevesto, ki je našla tako mladega, lepega in bogatega moža. Cesar Matahuz pa je molčal kakor riba in ves okamenel strmel v to, kar je videl. Poslušal je in zdelo se mu je, da sanja, ne pa da se vse, kar se mu kaže pred očmi, dogaja zares. Mačkon se je šopiril in bahal z bogastvom svojega gospodarja. Kar naenkrat pa ga ni bilo več. Nihče ni vedel, kam se je del. Kakor da bi se bil vdrl v zemljo. V resnici pa je bliskovito pohitel naprej. Ko je prišel do palače zmajev, po katerih posestvih so potovali, jim je s prestrašenim glasom rekel: Bežite, zmaji, in se poskrijte, kajti prihajata Ilie in Palie, da vas pokončata in požgeta, za njima pa še Luceflenderu in Suflengheru! Zmaje je spreletela groza, ko so tako nepričakovano slišali strašno novico. Niso vedeli, kam naj se umaknejo, dokler ne mine ta ognjena poguba, o kateri jim je govoril mačkon. Ta pa se je pretvarjal, da je njihov prijatelj in da jim želi dobro svetovati. Njegove besede so jih tako zmedle, da so od strahu čisto izgubili pamet. Tedaj jim je naglo in s hlinjeno skrbjo rekel: Pridite, pridite, hitro sem, skril vas bom v ta kup slame na dvorišču. Ubogi zmaji so bili tako prestrašeni, da niso več vedeli, kaj delajo. Pustili so, da jih skrije. Mačkon jih je stlačil v kup slame in ga zažgal. Plameni so se nemudoma dvignili do neba, ubogi zmaji pa so v ognju od bolečin kričali, da bi se jih človek lahko usmilil. Kričali so in kričali, dokler niso skupaj z ognjem ugasnili tudi njihovi glasovi in se niso spremenili v pepel. Prav tedaj so svatje pripeljali skozi vrata palače. Tudi služabniki so, kakor jih je naučil mačkon, povedali, da te palače stojijo na posestvih cesarja Matahuza. Ko so vstopili v palačo, kaj bi videli! Vse bogastvo sveta je bilo zbrano tam. Stene so bile vse pozlačene. Tla so bila iz marmorja, streha pa iz brona in svinca. Ljudje, ki so spremljali nevesto, so se še enkrat začudili. Ko sta se mladoporočenca nastanila, so se vrnili k bojarju in mu povedali vse, kar so videli. Bojarju ni bilo žal, da je dal hčer cesarju Matahuzu. Ta pa se je še zmeraj čudil, od kod se je vzelo vse tisto bogastvo, ki mu je padlo v naročje. Mladoporočenca sta živela v miru in veselju in nemara živita še danes, če nista umrla. Jaz pa sem zajahal sedlo in vam zgodbo povedal.
Izvirnik
fostil ()data ca nici °data', etc. A fostti °data' o pereche de omen. El n'aveati copii. Intr'o di fiindu cu voe buns, dise barbatulil cdtre femee : Soro, de la mila lui Dumnedeti not n'avemti copii. S'd mergemii pe camp, si ce vomii gasi, aceea s6 ne fie copilti. Bine dici dumnOta, Irate. Asa sa facemil, daca astir -fell al gasitil dumneta cu tale. Vedi ca el trdiail bine si nevasta no esia din cuvintulii barbatului, nici catil negru subt unglue. FacurA o azima, Ward' si nitica legurna, le pusera la traista si plecard. Aide aide, mergendu povesteati, si rideail, si cu oclaii in tote pArtile cautau. Grand eta ca dete peste un pisoiti jigaritii, jigaritu si urdurosti, flu luara si ilu adusera acasa. flu ingrijira si Ylu crescull ca pe copiluld lorti. De ce trecea, d'aia se fdcea mai frumosil, ping ce se facu unit cotosmanq numal de dragii sä privesci la el t. Nu mai putea de bucurie omenii, caci aveail si el pe ce puue ocbil in casa loril, cand se sculail dinaineata. Mai 'nainte casa Ii se parea pustie. Cotosmanulti era unti pisicil cu minte. 5Orecii nu se mai staveati prin casa aceea. Gaud -sedeail casnicii la lucru iarna in nopti d'alea lungile si spunead la snOve si la ghicitori, cotoiul sta langa densil si torcea. Cand stapana easel facea la ciorapti pisoiulti se juca cu ghemulu. &Ira nu-b1 incurca, feresca Dumnedeil. Cum facea elil, cum dregea, se juca asa --.._.. ...10
de frumuNla in dila ghemula nisi nu se desfaura, nici nu -se incurca. Cate o data ila lua in labutele lab de dinainte, Iiindu-la ca unit omit, si se trantea cu ela pe spate, alts data nu faces sa se dea d'a rostogolu, lovindu'l cu cate o laba, se repeclea dupa densula ca dupa qorecI. Cand stapanula easel se juts cu densula, ferita sintula sc,-1.31 Bgarie, pare call pilise ghiarele. Cand ila mangaia, cunoscea elf" ca ilu iubesce, si se intorcea si elu cu labntele qi mangaia pe stapana-sea, (lard tutu cu ghiarele ascunse, o mangaere ling ea matasea. Pe linga acestea era ass de cu minte, in cats casnicib lasa sä ingrijesca de pub si sa le dea de mancare ; era cotqmanulil nici ca se gandea sä se dea la ei. Eta nu era de cel ce isb ba' botula prin tote vasele. Cat despre 61a cu smantana nici pomenela no era sa -la fi prinsit vr'odata la ea, orb sa del cu prqtia prin bucatelele de friptura de pe gratara. Era naii mitoiii cum no este altula in .dioa de ap. No multa dupa acesta, femeea se simti ingreunata. Atunci sa fi vecluta bucurie pe casnici, in rata nu-I Linea pamintulu. Ears and fu la facere, nascu unit' gras si fru nosy ci sanatosa. Cresen copilula se racu mare. No se despartea de pisoiii nici cats ai da in cremene. Amendol se jucait, amendci mancaii la masa, amandob se culcaii. Parintilora copilulu! Ind ca be trecea prin minte sa oropsesea pe cotosmanu. Ba anca ila ingrijea ca si pe copilulu loru, fiind-ca, cliceati ei, a intratii en noroca in casa lord, este uadica dobandise unit De la o vreme incoce insa, veclura ca daft indaratu. Uncle pins aci era bilsugula in casa lora, acuma ajunsera negustori grei ca fulgulu pe apa, cum se dice. Cu tote astea perechea de Omen! nici ea se gandea a carti frnpotriva lui Dumneclea. Ea era multumita ca dobandise copilu, §i altit Mai trecu ce trecu si amendoI b6trani'l dara °Auld pupil, remainda in urma loru casa toed, si o saracie Copilula se alese cu cotqmanula. Dupa ce veclu ca nu mai flu si gurlitl, copilail. Mete. 0, copilasit
are de fuel unele, si nici perinti, se puse pe une era ma' mare jalea de densule. Atunci cotosmanule II clise Stapane, nu te credeame asa slabil de angere. Est' cu mine. Nu te intrista asa de multi:I. Precurne parintil tel a ingrijail de mine, asa si e. suntil datore se' Ingrijesce de tine. Si precume to nu m'al deslipite de langa tine, Did can. ai clipi din ochi, asa si ee nu me voie deslipi de tine pine ce nu te-oiii cepetui, si nu te-oie vedea omit in randule emenilore. Pasemi-te cotosmanule era nesdravanit. Beiatule insa remase cu och' pleojdili la dansulti cand ile aucji vorbinde. Plecara amendol. Cotosmanule inainte ; bdiatule. dupe. densule. Ajungende /ate° padure, gasire o scorbore mare, si alesera de locuinta. Cotosmanule teen unit stepanului see acolo nurnai din fulgi de paseri, de se cufunda in puffi cand se culca. II aducea de mancare si de Mute. II finea de urge spuindir-ii fele de fele de basme si snove. Elu 11 spunea ce va se (pea cantatule greerilore ; ce insemneza sdritura locustelore prin orbs. flu facea se intelege ca dragostea intre frail este nesfirsite ca apa fantanel ce curgea p'aprOpe de locuinta lore. Cand se plimbail arnaudoi prin eke unit luminisil din padure, on esiail la campii, areta tote iloricelela si i le spunea pre nume. Copilulu nu se domirea de ce cocorii umble insiruill train* de ce randunelele se duce si vine ; de ce privighetorile calla asa frumose ; era ciuhurezil te apuca recori de greza 'ciind ii amp. Si cotosmanual II spunea pe sarte tote, si-la facea se pricepa ce aicp pe paminte tote sunte cu randuiala lore. Scorbora o tinea asa de curate, in eke ti-era milli se calci pe acolo. Niel ce se stavea vre-o gongs mecare pe la ei pe acolo. COtosmanule nu lass pe beiate se' pue mana pe nimicu. Tote chi le facea. Baiatule se Meuse fleceil. de insurate. Si-I clise pisoiule Stapane, acume ti-a venite vremea se te insori. Bine, se me insorii, respunse flacaiasule ; dare' eft n'ame plansildell sl-o culcusil iT
de nisi unele. Sunta golana precuma me vedi : sula si ceciula. De asta nu te ingTiji, CA este de mine ingrijita de mai nainte. Tu numal se' fad ce dice ea. De adi inainte se' sci ca te numesci Matahuza imperata. Nu trecu multa dupe acesta si cotosmanula se duse a cauta fata se' -si insore stapenula. Se vede CA elu ochise, caci se duse drepta ca pe ciripie la palaturile unui boerti mare. Gum ajunse la ports, se dete de trei on peste capii si se fecu °ma. Ere dace dete ochi cu boerula, ela dise. Boerule, stapenulti mea, Matahuza imperatii, mergenda la vine-tore, nu intalnea de cata peserele mititele. Nu era vinatil Vrednica de 'mperata. Elu trecea inainte lasandu-le se' -si vada de ousere. Si ce trebuinta am ea ore se' scia data stapenula tea, Matahuza Imperata, n'avea noroca la vinatii ?.. cuventula cu miere, boerule ; dare dace vei voi se me asculti pine in sfirsitil, vei afla ca solia mea are sa-ti aduca veselie. El bine, vorbesce cata vei voi, te ascultil. Dare nu scia de ce, bags de sena ca In graiurile tale este ce-va mierloita. ParerI, cinstite boerule. Precum vremea inchise zamislesce visuri spaimentose, asa pate ca oiii fi avenda si ea peri re1, si te insole parerile. Bine, bine; sfir.sasce, precuma al inceputa. Si asa, luminate boerule, cum III spuneama, stapenula meg nu bega in zema posidicula de venata tote esea inainte. Resbatu padurea prin tote colfurile ; dare' parea ca ce vorbise tote lighionile ca se nu use de prin culcusurile lora. Scarbitil de prostia fiarelora salbatice, ce stall pitulate, step& nula mat hotari se se intorca acasa. Cand. de °data, pe piscula unui munticela ce se ridica semetu din raristea paduril z ari o capriera sprinting cu ochii blajini. Fu de ajunsa o uitatura ; cacI 11 rapi inima. Stapenulil meu Matahuza imperate, se is dupe densa. Capriora fue, ela dupe densa. Dare ea, mai iuta de piciora, ilu lase pe urine, si veni SA-1.1 tain ce-T ti -oig
de se ascunse in culcuple. asta. Earl pe mine me trimese se-i caute inima, §i sa-1 dati in mane pe hotomana de capriOra. Pentru acesta am venitti la D-ta si te roge se-mi dal ajutorti ca se me intorce cu isprave. Met, da calendroie mi -al mai foste 1 stapanulti tee, Metahuzii imperatii, multe trebue se fi cautate pine sa gases ea nnu puschie ca tine... De mine di ce vei pofti, boerule; dare se nu cadi in ispita se te atingi de imperatule stapanule met'. ; ce, uite, se face lu cru dracului. Nici ce m'amu ganditii la una ca asta. Dare imperatulii venatorulti tee, sa vie se-0 caute capriOra. Si fiinde ca vorba, vorba educe, coto0nanulii §i boerulti stature la taifase, si se intelesere la cuvinte. El hotarira ea se vie Matehuzu imperate, se dea ochi cu fata boerului. Intorcendu-se cotopianulti la stepanulit see, fi spuse cum a isbutite in solia lul si pusere la tale ca in serbatOrea viitOre se merge impretme. Beiatulti nu se putea domiri cum de se merge elu asa golonett'. Eara coto0nanule da regazu se se gAndesca la d'alde-astea, ci ilu lua cu vorba pe departe si cu unit cusurti suptire flu facea se pricepa a are se fie tericite. Trecura dilele ca dioa de ell si veni serbaterea a0eptate. Coto,smanultt lua pe stepanule see si piece cu elti in petite. Mersere, ce mersera, si ajungende intr'o pedure, aprOpe- de palaturile boerului celui cu fata, se oprira. Beiatule remase adumbritii inteune crangulete verde ; caci era golf'. pistolu. Eara coto0nanulu o rupse d'a fuga spre curtea boerului celui mare. Cum ajunse, incepu a striga eau ii lua gura: sariti ! sariti ca ne-a jefuite. Toti cu totulti e0ra sa vada ce s'a intamplate. Cotopaanulu abia resuflande si cu spaima in fats, dise boerului : Da bine, boerule, in coprinsule dumitale se pole ca dioa 'namiada mare se ne calce hotii ? Unde ? Cume ? Ce intamplate? intreba boerule. Ce se fie? Eaca tocmai tend veneame cu Matehuze Ympobund. nu-I s'a 1.91.
stdranulu melt, sa -tI vedemil fata, o cetd de haiduci puse mana pe noi, a jefuitil pe stdpanu rued pand la cAmne ; era eu me strecuraid, §i pe ici mi-e drumuld, alergaiii inteund sufletu sa-ti dad de veste, si sa cert ajutord de la D-ta. Abia, uite, am scApatil cu Bre strigA boeruld. Cum se pOte una ca asta, ca sA jefuescA hotii, p'aprOpe de palaturile mele, pe MAtahuzuld tea im- 'Arabi ? SA sara cu mica cu mare inteajutoril 1 Acum este de prisosti, Boerule. Talharii au luat'o la SCndtosa. Mai bine da-mi una rendil de haine, Ca sa dual stapanului melt, si se pOtd veni pind aci. Cati pentru talhari, fii pe pace ca va sci eld ce sal face pentru LuA hainele ce-i dete boeruld 81 se intorse la stapanuld sett Dupd ce ilu imbracd inveld cum sa se Forte la boerulti, plecd cu dansuld. Ajungendil, ii esi boeruld inainte priimi cu tots cinstea. Cancti furd in casd, Matahuzil imperatd se Loth' uita pe densuld. Oamenii easel incepurd sa §opoiascd si dea cote clicendu : on ca este prea fuduld acestd MAtAhuzil imperatii, sad ca este prostil. Cotomanuld, bAgandd de semd, Oise boerului : Me rogd sA nu-ti fie cu superare; dard stapanuld melt n'a purtatd pins acum asa haine prOste. Numai de catd boeruld porunci sa -i aduca altele muiate numai in fird. Pind una alta, Cotoma fluid* se dete pe langd stapanuld sett, pe furi0 11 dete ghioldd §.opti la ureche, ca sa se tie sA nu se told ate pe densuld asa ca ca mojicii. Dupa ce se ImbrAcd cu hainele cele bune, elf se tinu bine si nu se mai Wte asupra lui ; apoi intrard in vorba, §i se isprdvi treba cu bine. Si nici ca se putea altd-felii. Cad ginerele, de era Mdtahuzil imperatd, darn boiuli lui celd maretil, chipuld edit bine facutil 81 albd ca zApada, trup,ornlii lui celd tTasil ca prin ineld si naltii ca unit* bradd, facea mai multi de catil tote imperatia si decatil tots boeria. Dupa ce se hotdri q.ioa de cununie, *ca. PIDA atunci bierata, slilele. s1 -10 si si-1 prostil si
.2(J1 tulti flecati se framanta cu gandulti ce o sa fad WI. §i unde o sail duca miresa. Cotopfanulti nu-i dedu respasti sä se mai gandesca, ci cu fell de felii de Blume si smive il furl gandurile i-lt'i inveselea. Cand fu clioa hotarita pentru cununie, se dusera erag amandol. Boerulti remase incremenitil. De unde se Wepta sa vie cu oste si cu marire ca unit imperatil, me rogti, ilti veclu viindti ca unit cioffingarii, si incepu a se indoi ,i a se codi sa dea fata dupa densull Cotornanulti mirosi inclata cam cum merge §iritenia, §i lua pe Boeril d'o parte, clicendu-I : Boerule, sa nu -ti fie paraxin unde ne vecli a amti venitu numai amandoi. Eca, eca, eca, cum merge treba : curer toile de zestre ca ploia la parinfii lui Matahuzil imperatil. Era elii nu voesce nici in ruptulil capului sä ia pe alta, fall de cabit pe fata dumitale. Parinti1 se impotrivescil la una ca asta. Eti insa l'amti indemnatil §i-lit indemnti mereti sa te aiba de socru. Vecli a wilt etl, ce scat Casa ca a durnitale .5i cinstita, si laudata, nu se mai gasesee pe lume ; si flecaii ca Matahudi im- Weil ba, ba, ba, mai la rarii. Apoi casa ce si o sä tie asta pareche, are id. fie fara sema. Pentru acesta stapanula meti, ascultandu-me, s'a hotaratil sa o ia fard voia parintilorti §i sa se traga la mi*ile lui, sa traiasca acolo ca unit boerti mare. Frumosti cuvintezi tu, dara eti mill ca bine-cuventarea parintilorti intaresce casele fiiloril. Dara mai este §i alta poveste) respunse .i cotoprianulti. Cu sluta in vatra casa ajunge sa fie cu i.ia prin podti §i du ferestrele pe sub patti. Mai bine : Sä muncesci §i sa traesci, i ce-ti place sa iubesci. Cam ai dreptate, tu. Dara me bate gandurile sa mai amanamit nun ta. Fie si a.,a. Nu me impotrivescti. Eft insa te sfatuesca sa nu perch din mina unit giuvaerti ca acesta ce ti -lit trimite
Dumnecleil. Noroculti candu pica omului, atunci sa scie apuce si sa-lii pastreze. El, aide, de I aide. M'ai biruitu cu limbutia ta. Tote fiindu gata, se cununara si facura o nunta, de se duse vestea In septe sate. Tref ciile si trei nopti tinura veseliile. A patra tli trebuea sa merga cu nunta la mosiile lui Matabuzii imperatil. Acesta se perduse cu totuld. Nu scia ce sa Nei; nu scia nici ce mai vorbesce de rusine. gotosmanulii se dete pe Ifinga donsula si ii tlise : tineti urea, omule, nu flu copilil Amu ingrijitil eu de tote. Tie sa nu -ti pese de nimictt. Sä tad din gura si sa te lasi sa te &Ica undo oiu dice eil. Mai veni nitelu inima la locit lui Matalluzil imp eratii, cand audi graiurile cotosmanului. Nu se putea domiri insa cum va face elu si la ce mosil ilti va duce. Tote se pusera la tale. Tote eraii pregatite pentru plecare. Ginerele si miresa se urcargi in carutti, si pornird. Cotosmanuld Insa o apuca inainte si clise vizitiiloru sa se tie pe urma lui, ca ela II va calauzi. Asa facura. Apucard pe campii unde mil de floricele impodobea pamintulii. Vintulii abia adia si clatina usurelii fruntlele pomiloru ce se Oa id si colo in calea loril. Brotaceii oracaiau in departare. Din cand in cand cucult1 canta in partea drepta. ciripeafi ; era privighetorile prin cranguletele inflorite, tragea nisce geamparale de-ti lua Gotosmanulil mergea inainte si asa de iute, In catil carutele nu se puteail tinea de densulii. Aci pierea ca o naluca, aci se invarteja inapoi si facea semnii pe unde sä apuce. Pasa-rai-te, talaucjindil, eat facea dresurile inainte. intalnindil ciregile de vite ale unorii smei, elu spuse vacarilorii ce sa ()Lica, cand ii vorii intreba tine -va ale cui suntit ciretide, ca de unde nu, peirea capului ce va a:lea peste dende la Dumnecleil va fi groznica. Intalnindu turmele, spuse asijderea ciobanilora ce sa clica si ei, cad de unde nu murna padurei II va chinui bagandu-le mainile in caldarea cu Paserile &Old. sil
*elicit, pine vor muri, si sulletele loru vorii ajunge la munci Le sfirsite. Bietii orneni, de spaima, si sciinda ca gura nu-T title chirie, spuse celord ce 11 intrebare, precum iT invelase cotosmanulti, carele era in chipii de omit. Ajungandu carutele, omenil miresel, intrebarg pe vacari, cand vedura sumedenia de cirecli : Ale cui suntil cireelile astea, firtatilor ? Ale cul se' fie? respunsera vacaril, eca ale luT Matahuzu, imperatil. Se minunara toff de bogatiile acestuT imperatii. Mergendil mai nainte, dete de nisce turme de 01. Si atitea de multe erau in cAtil nu le putea coprinde cu °chg. Intrebandit: Ale cui suntii ate turme ? prietenilorii. Ciobanii respunsera : Ei, Demne ! Ale cul se fie.? Ale lul Matauzit imperatii suotti, si Inca astea nimicii ! Cand aucjira una ca acesta, toti se lovira cu mans peste fake. Ef nu mai puturA se-si stapanescA mirarea si fericea pe mires& ca a data. peste una. bArbatil asa de june, frumosii si hogatti. Eara Matahuzil imperatu tecea maid, si inmArmuritil de cele ce vedea. Auclea si i se 'Area ca viseza, era nu ca suntii aevea cele ce arAtaii ochiloru lui. Cotosmanulti se mandrea si se falea cu bogatiile stApanului seq. Gaud, era nu se mai vNu. Nu se sciu ce se facu. Pare ca intrase in parnintil. Eta insa dete o repe4itura inainte. Si ajungandu la palaturile smeilorii, pe ale cArorii mosii erail, le clise cu graiii ingro(Jitit Fugiti, Smeilorti, si ye ascundefi, cad eta ca vine llie, Palie, se' ye potopesce, se' ye parjelesca si dupe' elii Luceflenderu is suflengheru. Recori de groza coprinse pe smel chid au4ire pe neasteptate o veste asa primejdiosa. Nu scia incotro se' se dea d'o parte pins va trece acestii pirjulu ce le spunea Cotosmanulti. Acesta se prefacu a le ft prietenti si a le da sfaturi bune. nu-stit sa va
Vorbele lui atita II ametise, In catii de spaima, pare ca le luase panza de pe ()chi si se perdusera cu totuld. Atunci le ;lise cu grabire si cu o prefacutd grije : Veniti, yeniti, mai cute incoa, sd ye ascumjd eu in sire asta de pae din batatura. Bietii smei, atata se speriasera in catti nu mai sciau ce face. Se lasara sd-1 is ascuncld. Cotosmanuld. II WO in sira de pae, si II dete foal. /ndata vapaia se urea pins la merit; era bietii smei tipaii de usturime in para foculul de sa le plangi de mild'. Tipara ce (lard o dat5 cu foculii li se stinse si lord glascioruld .si se fácurd scrumil. Atunci eca si nunta infra pe p6rta palatulu!. Slugile spuserA. si ele, dupa cumu le inyatase Coto.smanuld, ea palaturile astea suntti pe mosiile lui MaitAhuzil imperatti. Gaud intrard in palattl, ce sd vecil dumneata ? Bogatia de pe lume era acolo. ['amp numai in our poleiti. Pardosela era de destar, era invalitorea era de acioe si de plumbii. Se mai minunara o tend omenil ce insotira pe miresa. Dupa ce se aseclara tinerii, 6menii se intorsera in Boerd povestird totti ce yedurg. Boeruld nu se di ca si-a datd fata lui MAtahuzii imperatil. Eara acesta se mira de unde si pina unde sA -i vie lui acea bogatie. Traira in pace si in veselie perechia nuntita ci ord fi traindii si astAcli de n'ord fi muritu. Eard ed incalecaid p'o sea, etc.
