Prevod

Slišal sem tudi, da je nekoč živel mož, ki si je vse življenje želel uzreti noč usode. Neke noči se je zazrl v nebo in zagledal angele ter odprta nebeška vrata; videl je, kako vse stvarstvo na svojem mestu kleči v molitvi. Ko je to videl, je rekel ženi: »Žena, Bog mi je dal uzreti noč usode. Zaobljubil sem se, da bom, če jo uzrem, izrekel tri prošnje, ki bodo uslišane. Rad bi se posvetoval s teboj: kaj naj prosim?« Žena mu je rekla: »Reci: O Bog, povečaj mi tiča.« Izrekel je te besede in njegov ud je postal velik kakor buča, tako da mož pod njegovo težo ni mogel več vstati. Kadar je hotel leči z ženo, je ta bežala pred njim iz kraja v kraj. Mož jo je vprašal: »Kaj naj zdaj storim? Mar ni bila to tvoja želja, da bi potešila svojo pohoto?« Odgovorila mu je: »Ne želim si, da bi ostal tako dolg.« Mož je dvignil glavo proti nebu in rekel: »O Bog, reši me te nadloge in me je osvobodi!« Tedaj mu je ud povsem izginil. Ko ga je žena videla, mu je rekla: »Zdaj ko si brez uda, te ne potrebujem več.« Rekel ji je: »Vse to je posledica tvojega nesrečnega nasveta in slabega preudarka. Pri Bogu sem imel tri prošnje, s katerimi bi si lahko pridobil blaginjo na tem in onem svetu. Dve sta šli v nič, ostala mi je le še ena.« Rekla je: »Prosi vzvišenega Boga, naj te povrne v prejšnje stanje.« Prosil je svojega Gospoda in spet je bil tak kakor prej. Vse to, o kralj, se je zgodilo zaradi ženinega slabega preudarka. To zgodbo sem ti povedal le zato, da bi spoznal lahkomiselnost žensk, plitkost njihove pameti in nespametnost njihovih odločitev. Ne poslušaj je torej in ne ubij svojega sina, srčike svojega srca, ter ne izbriši spomina nase, ki bo ostal za teboj.« Kralj je zato opustil namero, da bi ubil sina. Ko je napočil sedmi dan, je sužnja kriče prišla pred kralja in zanetila velik ogenj. Privedli so jo pred kralja in jo trdno držali za roke in noge. Kralj jo je vprašal: »Zakaj si to storila?« Odgovorila mu je: »Če mi ne zagotoviš pravice proti svojemu sinu, se bom vrgla v ta ogenj. Življenje se mi je uprlo. Preden sem prišla sem, sem napisala oporoko, svoje imetje razdelila v miloščino in sklenila umreti. Tedaj se boš bridko kesal, kakor se je kesal kralj, ki je dal mučiti čuvajko kopališča.« Kralj jo je vprašal: »Kako pa se je to zgodilo?«