Prevod

Dekle mu je nato reklo: »Izvedela sem, o kralj, da je nekoč živela pobožna žena, ki se je odrekla posvetnim užitkom in se vsa posvetila molitvi. Zahajala je v palačo nekega kralja, kjer so v njeni navzočnosti iskali blagoslov in jo zelo cenili. Nekega dne je kakor po navadi prišla v palačo in sedla poleg kraljeve žene. Ta ji je izročila ogrlico, vredno tisoč dinarjev, in ji rekla: ‘Dekle, vzemi to ogrlico in jo varuj, dokler se ne vrnem iz kopeli in je ne vzamem nazaj.’ Kopališče je bilo v palači. Pobožna žena je vzela ogrlico in sedla v kraljičinih sobanah, da bi počakala, dokler se kraljica ne vrne iz kopališča v svojih prostorih. Nato je ogrlico položila pod preprogo in vstala k molitvi. Tedaj je priletela ptica, vzela ogrlico in jo odnesla v špranjo v enem od vogalov palače. Žena, ki je ogrlico varovala, je medtem odšla po opravku, zato ni ničesar opazila. Ko se je kraljeva žena vrnila iz kopeli, je zahtevala ogrlico, toda varuhinja je ni našla. Začela jo je iskati, a o njej ni bilo ne duha ne sluha. Govorila je: ‘Pri Bogu, hči moja, nihče ni prišel k meni! Ko sem jo vzela, sem jo položila pod preprogo. Ne vem, ali jo je kdo od služabnikov opazil in jo vzel, ko med molitvijo nisem bila pozorna. To ve le vzvišeni Bog.’ Ko je kralj slišal za to, je ženi ukazal, naj varuhinjo muči z ognjem in hudimi udarci.« Tedaj je Šeherezado presenetilo jutro in utihnila je s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila 597. noč,

je rekla: »Izvedela sem, o srečni kralj, da je kraljeva žena, potem ko ji je kralj ukazal, naj varuhinjo muči z ognjem in hudimi udarci, nesrečnico podvrgla najrazličnejšim mukam. Toda žena ni ničesar priznala in ni nikogar obtožila. Kralj je nato ukazal, naj jo vržejo v ječo in vklenejo, in tako so jo zaprli. Nekega dne je kralj sedel sredi palače, obdan z vodo, žena pa je bila ob njem. Tedaj je zagledal ptico, ki je iz špranje v enem od vogalov palače vlekla tisto ogrlico. Poklical je služabnico, ki je bila v bližini, in ta je ujela ptico ter ji vzela ogrlico. Kralj je spoznal, da se je varuhinji zgodila krivica, in obžaloval, kar ji je storil. Ukazal je, naj jo privedejo predenj. Ko je prišla, ji je začel poljubljati glavo, nato pa zajokal, prosil odpuščanja in se kesal zaradi svojega ravnanja. Ukazal je, naj ji podarijo veliko denarja, a ga ni hotela sprejeti. Odpustila mu je in odšla ter se zaobljubila, da ne bo nikoli več prestopila praga tuje hiše. Poslej je blodila po gorah in dolinah ter častila vzvišenega Boga, dokler ni umrla.«