Prevod
Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Ko so se nasitili in si z darom žlahtnega Bakha sprostili duha, po življenju in značaju teh krajev sprašuje Linkejev potomec, pa po nraveh in duhu njihovih mož. Sprašuje Abantov potomec; na njegova vprašanja mu takoj Linkejev potomec pripoveduje o nraveh in duhu teh mož. Ko mu je vse pojasnil, je dejal: »Zdaj pa, najpogumnejši Perzej, povej, prosim, s kolikšnim junaštvom in kakšnimi zvijačami si odsekal glavo, ki so ji namesto las rasle kače.« Agenorjev potomec pripoveduje, da pod ledenim Atlasom
leži kraj, varno zavarovan z mogočnim skalnim zidom; pri vhodu vanj sta prebivali sestri, Forkidovi hčeri, ki sta si delili eno samo oko. Tega je z bistro zvijačo skrivaj, ko sta si ga podajali, ujel v podstavljeno dlan in nato skozi odročne, daleč od poti skrite kraje ter čez skale, porasle z divjimi gozdovi, prispel do doma Gorgon; vsepovsod po poljih in ob poteh je videl podobe ljudi in zveri, ki so se ob pogledu na Meduzo iz živih bitij spremenili v kamen.
Sam pa je podobo strašne Meduze gledal le v odsevu na bronu ščita, ki ga je držal v levici, in ko je trden spanec objel njo in njene kače, ji je odsekal glavo z vratu; dodal je, da sta krilati Pegaz in njegov brat vzniknila iz materine krvi, pa tudi resnične nevarnosti dolgega potovanja, katera morja in katere dežele je z višav videl pod seboj in katerih zvezd se je dotaknil z zamahi kril.
Vendar je umolknil prej, kot so pričakovali. Tedaj je eden izmed veljakov povzel besedo in vprašal, zakaj je samo ona med sestrami nosila kače, prepletene med prameni las. Gost je dejal: »Ker sprašuješ po nečem, vrednem pripovedi, poslušaj, zakaj je bilo tako. Slovela je po lepoti in mnogim snubcem zbujala upe, za katere so si med seboj zavidali; na njej pa ni bilo nič lepšega od las.
Srečal sem človeka, ki mi je povedal, da jo je sam videl. Pravijo, da jo je vladar morja onečastil v Minervinem templju. Jupitrova hči se je obrnila proč in si z egido zakrila deviški obraz; da pa to ne bi ostalo nekaznovano, je Gorgonine lase spremenila v ostudne kače. Še zdaj, da bi sovražnike ohromila od groze, nosi na prsih kače, ki jih je sama ustvarila.«
Izvirnik
Source ID: ovid_metamorphoses_story_032 Citation: Ovid, Metamorphoses 4.765-4.803 Original language: Latin Source: PerseusDL canonical-latinLit Source URL: https://github.com/PerseusDL/canonical-latinLit/blob/master/data/phi0959/phi006/phi0959.phi006.perseus-lat2.xml Segmentation certainty: medium 765: Postquam epulis functi generosi munere Bacchi 766: diffudere animos, cultusque genusque locorum 767: quaerit Lyncides moresque animumque virorum.
767: quaerit Abantiades: quaerenti protinus unus 768: narrat Lyncides moresque animumque virorum 769: Quae simul edocuit, “nunc, o fortissime,” dixit 770: “fare, precor, Perseu, quanta virtute quibusque 771: artibus abstuleris crinita draconibus ora.” 772: Narrat Agenorides gelido sub Atlante iacentem 773: esse locum solidae tutum munimine molis; 774: cuius in introitu geminas habitasse sorores 775: Phorcidas, unius partitas luminis usum.
776: Id se sollerti furtim, dum traditur, astu 777: supposita cepisse manu perque abdita longe 778: deviaque et silvis horrentia saxa fragosis 779: Gorgoneas tetigisse domos, passimque per agros 780: perque vias vidisse hominum simulacra ferarumque 781: in silicem ex ipsis visa conversa Medusa. 782: Se tamen horrendae clipei, quem laeva gerebat, 783: aere repercusso formam adspexisse Medusae, 784: dumque gravis somnus colubrasque ipsamque tenebat, 785: eripuisse caput collo; pennisque fugacem 786: Pegason et fratrem matris de sanguine natos 787: addidit et longi non falsa pericula cursus,
788: quae freta, quas terras sub se vidisset ab alto 789: et quae iactatis tetigisset sidera pennis. 790: Ante exspectatum tacuit tamen. Excipit unus 791: ex numero procerum quaerens, cur sola sororum 792: gesserit alternis inmixtos crinibus angues. 793: Hospes ait: “Quoniam scitaris digna relatu, 794: accipe quaesiti causam. Clarissima forma 795: multorumque fuit spes invidiosa procorum 796: illa: neque in tota conspectior ulla capillis 797: pars fuit. Inveni, qui se vidisse referret.
798: Hanc pelagi rector templo vitiasse Minervae 799: dicitur. Aversa est et castos aegide vultus 800: nata Iovis texit; neve hoc inpune fuisset, 801: Gorgoneum crinem turpes mutavit in hydros. 802: Nunc quoque, ut attonitos formidine terreat hostes, 803: pectore in adverso, quos fecit, sustinet angues.”
