Perzej in Meduzina glava

Besedilo

Perzej in Meduzina glava

1. Ko je Akrizij vprašal preročišče, ali bo imel moške potomce, mu je bog odgovoril, da bo njegova hči rodila sina, ki ga bo ubil. Akrizij se je tega prestrašil, zato je pod zemljo zgradil bronasto sobo in vanjo zaprl Danajo. Po pripovedovanju nekaterih jo je zapeljal Projt, zaradi česar je med njima tudi izbruhnil spor; drugi pa pravijo, da se je Zevs spremenil v zlati dež, skozi streho stekel Danaji v naročje in se združil z njo. Ko je Akrizij pozneje izvedel, da je rodila Perzeja, ni verjel, da jo je zapeljal Zevs, temveč je hčer skupaj z otrokom zaprl v skrinjo in jo vrgel v morje. Skrinjo je naplavilo na Serif, kjer jo je našel Diktis in dečka vzgojil.

2. Serifu je vladal Diktisov brat Polidekt, ki se je zaljubil v Danajo. Ker pa je Perzej že odrasel in mu je preprečeval, da bi se ji približal, je sklical prijatelje, med njimi tudi Perzeja, in jim povedal, da zbira prispevke za poroko s Hipodamejo, Ojnomaovo hčerjo.

Perzej je dejal, da mu ne bi odrekel niti Gorgonine glave. Polidekt je od drugih zahteval konje, od Perzeja pa jih ni sprejel, temveč mu je ukazal, naj prinese Gorgonino glavo. Pod vodstvom Hermesa in Atene je Perzej prišel do Forkisovih hčera, Enio, Pefredo in Dejno. Bile so hčere Keto in Forkisa, sestre Gorgon, in že od rojstva starke. Vse tri so imele eno samo oko in en sam zob, ki so si ju izmenično podajale. Perzej se ju je polastil, in ko so ju zahtevale nazaj, je rekel, da jima ju bo vrnil, če mu pokažejo pot do nimf. Te nimfe so imele krilate sandale in kibisis, kakor pravijo torbi; Pindar in Heziod v Ščitu pa o Perzeju pravita: »Ves hrbet mu je prekrivala glava strašne pošasti Gorgone, okoli nje pa je bila ovita kibisis.« Heziod, Heraklov ščit, 223–224. Tako se imenuje zato, ker se vanjo spravljata obleka in hrana. Imele so tudi Hadovo čelado. Ko so mu Forkisove hčere pokazale pot, jim je vrnil zob in oko, odšel k nimfam in dobil, kar je iskal. Torbo si je obesil čez ramo, sandale pritrdil na gležnje, čelado pa si poveznil na glavo. Z njo je lahko videl, kogar je hotel, njega pa ni videl nihče. Od Hermesa je dobil tudi adamantinski srpasti meč, nato pa odletel k Okeanu in našel Gorgone speče. Imenovale so se Steno, Evriala in Meduza. Samo Meduza je bila umrljiva, zato so Perzeja poslali po njeno glavo. Gorgone so imele glave ovite z luskastimi kačami, velike zobe kakor merjasci, bronaste roke in zlata krila, s katerimi so letele. Kdor jih je pogledal, je okamenel.

Perzej je torej stopil k spečim Gorgonam in ob Ateninem vodstvu, ki mu je usmerjala roko, Meduzi odsekal glavo. Pri tem je obračal pogled stran in gledal v bronasti ščit, v katerem je videl Gorgonin odsev. Ko ji je odsekal glavo, sta iz nje skočila krilati konj Pegaz in Hrizaor, Gerionov oče;

3. oba je spočela s Pozejdonom. Perzej je Meduzino glavo spravil v torbo in se odpravil nazaj. Gorgoni sta vstali iz ležišča in ga zasledovali, vendar ga zaradi čelade nista mogli videti, saj ga je delala nevidnega. Ko je prišel v Etiopijo, kjer je vladal Kefej, je našel njegovo hčer Andromedo, izpostavljeno za hrano morski pošasti. Kefejeva žena Kasiopeja se je namreč z Nereidami prepirala o lepoti in se bahala, da je lepša od vseh. Nereide so se zato razjezile, Pozejdon pa se je pridružil njihovi jezi ter nad deželo poslal povodenj in morsko pošast. Amon je prerokoval, da se bodo nesreče rešili, če Kasiopejino hčer Andromedo izročijo pošasti za hrano. Etiopijci so Kefeja prisilili, da je to storil in hčer privezal na skalo. Ko jo je Perzej zagledal, se je zaljubil vanjo in Kefeju obljubil, da bo ubil pošast, če mu bo rešeno dekle dal za ženo. Ko so dogovor potrdili s prisegami, se je spopadel s pošastjo, jo ubil in osvobodil Andromedo. Toda Finej, Kefejev brat, ki je bil prej zaročen z Andromedo, mu je pripravljal zasedo. Perzej je izvedel za zaroto, mu pokazal Gorgonino glavo in ga skupaj z njegovimi zarotniki pri priči spremenil v kamen. Ko se je vrnil na Serif, je ugotovil, da sta se njegova mati in Diktis pred Polidektovim nasiljem zatekla k oltarjem. Vstopil je v palačo, kjer je Polidekt zbral prijatelje, obrnil obraz stran in jim pokazal Gorgonino glavo. Vsak, ki jo je pogledal, je okamenel v položaju, v katerem se je prav tedaj znašel. Za kralja Serifa je postavil Diktisa, sandale, torbo in čelado vrnil Hermesu, Gorgonino glavo pa izročil Ateni. Hermes je te predmete vrnil nimfam, Atena pa je Gorgonino glavo pritrdila na sredino svojega ščita. Nekateri pravijo, da je bila Meduza obglavljena zaradi Atene; Gorgona naj bi se namreč hotela z njo pomeriti tudi v lepoti.

4. Perzej je z Danajo in Andromedo pohitel v Argos, da bi videl Akrizija. Ko je ta izvedel za njegov prihod, se je ustrašil prerokbe, zapustil Argos in odšel v deželo Pelazgiotido.

Tevtamid, kralj Larise, je v čast pokojnemu očetu priredil atletske igre. Prišel je tudi Perzej, ki je želel tekmovati. Med tekmovanjem v peteroboju je z diskom zadel Akrizija v nogo in ga pri priči ubil. Ko je spoznal, da se je prerokba izpolnila, je Akrizija pokopal zunaj mesta. Ker pa se je sramoval vrniti v Argos in prevzeti dediščino človeka, ki je umrl po njegovi krivdi, je odšel v Tirint k Projtovemu sinu Megapentu in z njim zamenjal kraljestvi ter mu prepustil Argos. Tako je Megapent zavladal Argejcem, Perzej pa Tirintu; poleg tega je z obzidjem utrdil Midejo in Mikene.

5. Andromeda mu je še pred prihodom v Grčijo rodila sina Perza, ki ga je pustil pri Kefeju; od njega naj bi izvirali perzijski kralji. V Mikenah mu je rodila Alkaja, Stenela, Heleja, Mestorja in Elektriona ter hčer Gorgofono, ki se je poročila s Perierjem. Alkaju in Astidameji, Pelopsovi hčeri, sta se rodila Amfitrion in hči Anakso; nekateri pa pravijo, da je bila njuna mati Laonoma, Gunejeva hči, drugi spet, da Hiponoma, Menojkejeva hči. Mestorju in Lizidiki, Pelopsovi hčeri, se je rodila Hipotoja. Pozejdon jo je ugrabil, odnesel na Ehinadske otoke in se združil z njo. Rodila mu je Tafija, ki je naselil Tafos in ljudstvo poimenoval Telebojci, ker je odšel daleč od domovine. Tafiju se je rodil sin Pterelaj. Pozejdon ga je naredil nesmrtnega, tako da mu je na glavi pognal zlat las. Pterelaju so se rodili sinovi Hromij, Tiran, Antioh, Hersidamant, Mestor in Ever. Elektrion se je poročil z Alkajevo hčerjo Anakso in z njo imel hčer Alkmeno ter sinove Stratobata, Gorgofona, Filonoma, Kelajneja, Amfimaha, Lizinoma, Hejrimaha, Anaktorja in Arhelaja. Za njimi se mu je s Frigijko Midejo rodil še nezakonski sin Likimnij. Stenelu in Nikipi, Pelopsovi hčeri, sta se rodili Alkiona in Meduza, pozneje pa še Evristej, ki je zavladal Mikenam. Ko se je namreč bližalo Heraklovo rojstvo, je Zevs med bogovi oznanil, da bo potomec Perzeja, ki se bo tedaj rodil, kraljeval v Mikenah. Hera pa je iz ljubosumja prepričala Ejlejtije, naj zadržijo Alkmenin porod, in poskrbela, da se je Stenelov sin Evristej rodil že v sedmem mesecu.

6. Ko je v Mikenah vladal Elektrion, so prišli Pterelajevi sinovi s Tafijci in zahtevali kraljestvo svojega deda po materini strani, Mestorja. Ker jih Elektrion ni hotel poslušati, so začeli odganjati govedo. Elektrionovi sinovi so se jim postavili po robu, in ko so drug drugega izzvali v boj, so se med seboj pobili. Od Elektrionovih sinov je preživel le Likimnij, ki je bil še mlad, od Pterelajevih pa Ever, ki je stražil ladje. Tafijci, ki so ušli, so odpluli z ukradenim govedom in ga zaupali v varstvo Poliksenu, kralju Elejcev. Amfitrion ga je od Poliksena odkupil in prignal v Mikene. Elektrion se je hotel maščevati za smrt svojih sinov, zato je Amfitrionu zaupal kraljestvo in hčer Alkmeno ter ga s prisego zavezal, da bo do njegove vrnitve ohranil njeno devištvo. Nato se je nameraval odpraviti na vojno proti Telebojcem. Ko pa je prevzemal govedo, je ena od krav planila iz črede. Amfitrion je proti njej zalučal kij, ki ga je držal v rokah, ta pa se je odbil od rogov, zadel Elektriona v glavo in ga ubil. Stenel je to izrabil za pretvezo, da je Amfitriona pregnal iz vsega Argosa, sam pa prevzel oblast nad Mikenami in Tirintom. Po Pelopsova sinova Atreja in Tiesta je poslal ter jima zaupal Midejo. Amfitrion je z Alkmeno in Likimnijem prišel v Tebe, kjer ga je Kreont očistil krivde za uboj. Likimniju je dal za ženo svojo sestro Perimedo. Alkmena je dejala, da se bo poročila z njim, ko bo maščeval smrt njenih bratov. Amfitrion ji je to obljubil, se odpravil na vojno proti Telebojcem in prosil Kreonta za pomoč. Ta je dejal, da se mu bo pridružil, če prej Kadmejo reši lisice, saj je deželo pustošila divja lisica. Amfitrion je privolil, čeprav je bilo lisici usojeno, da je nihče ne more ujeti.

7. Ker je lisica pustošila deželo, so ji Tebanci vsak mesec izpostavili enega otroka meščanov; če tega ne bi storili, bi jih ugrabila veliko. Amfitrion je zato odšel v Atene h Kefalu, Dejonejevemu sinu, in ga v zameno za delež plena, ki ga bodo odvzeli Telebojcem, prepričal, naj na lov pripelje psa, ki ga je Prokrida dobila od Minosa in pripeljala s Krete. Temu psu pa je bilo usojeno, da ujame vse, kar zasleduje. Ko je torej pes zasledoval lisico, je Zevs oba spremenil v kamen. Amfitrion je nato z zavezniki pustošil otoke Tafijcev: z njim so bili Kefal iz Torika v Atiki, Panopej iz Fokide, Perzejev sin Helej iz Helosa v Argolidi in Kreont iz Teb. Dokler je živel Pterelaj, ni mogel zavzeti Tafosa. Ko pa se je Pterelajeva hči Komajto zaljubila v Amfitriona in očetu izpulila zlati las z glave, je Pterelaj umrl in Amfitrion je osvojil vse otoke. Komajto je ubil in s plenom odplul proti Tebam, otoke pa prepustil Heleju in Kefalu. Tam sta ustanovila mesti, ju poimenovala po sebi in se v njiju naselila.

8. Še preden se je Amfitrion vrnil v Tebe, je ponoči prišel Zevs, eno noč podaljšal na tri in v Amfitrionovi podobi legel z Alkmeno ter ji pripovedoval o dogodkih pri Telebojcih. Ko je prišel Amfitrion in videl, da ga žena ne sprejema ljubeznivo, jo je vprašal, zakaj. Povedala mu je, da je prišel že prejšnjo noč in spal z njo; od Tejrezija je nato izvedel, da se je z njo združil Zevs. Alkmena je rodila dva sinova: Zevsu Herakla, ki je bil za eno noč starejši, Amfitrionu pa Ifikla.

Ko je bil otrok star osem mesecev, je Hera v njegovo posteljo poslala dve velikanski kači, ker ga je hotela pogubiti. Alkmena je klicala Amfitriona na pomoč, Herakles pa se je dvignil, z vsako roko zgrabil eno kačo in obe zadavil. Ferekid pa pravi, da je kači v posteljo položil Amfitrion, ker je želel izvedeti, kateri od otrok je njegov. Ker je Ifikles zbežal, Herakles pa se jima je postavil po robu, je spoznal, da je njegov sin Ifikles.

9. Herakla je Amfitrion naučil voziti bojni voz, Avtolik rokoborbe, Evrit streljanja z lokom, Kastor bojevanja z orožjem in Lin petja ob kitari. Lin je bil Orfejev brat; prišel je v Tebe in postal Tebanec, nato pa umrl, ko ga je Herakles udaril s kitaro. Herakles se je namreč razjezil, ker ga je Lin grajal, in ga ubil. Ko so ga nekateri obtožili umora, je prebral Radamantov zakon, ki je določal, da je nedolžen vsak, ki se brani pred človekom, ki ga je prvi neupravičeno napadel. Tako je bil oproščen. Amfitrion se je bal, da bo spet storil kaj podobnega, zato ga je poslal k čredam goveda. Tam je odraščal in po velikosti ter moči prekašal vse druge. Že na pogled je bilo jasno, da je Zevsov sin: visok je bil štiri komolce, iz oči pa mu je sijal ognjen lesk. Nikoli ni zgrešil, ne z lokom ne s kopjem. Pri osemnajstih letih, ko je še živel pri čredah, je ubil kitajronskega leva.

Ta je namreč prihajal s Kitajrona in pobijal Amfitrionovo in Tespijevo govedo.

10. Tespij je bil kralj Tespij in k njemu je prišel Herakles, ker je hotel ujeti leva. Kralj ga je gostil petdeset dni in mu, ko je odhajal na lov, vsako noč poslal v posteljo eno od svojih hčera. Z Megamedo, Arnejevo hčerjo, jih je imel petdeset in želel je, da bi vse dobile otroke s Heraklom. Herakles je mislil, da z njim vedno leži ista ženska, in se tako združil z vsemi. Ko je leva premagal, se je ogrnil z njegovo kožo, njegovo odprto žrelo pa si nadel kot čelado.

11. Ko se je vračal z lova, je srečal glasnike, ki jih je poslal Ergin, da bi od Tebancev pobrali davek. Tebanci so Erginu plačevali davek iz naslednjega razloga. Menojkejev voznik Perier je v Pozejdonovem svetišču v Onhestu s kamnom zadel in ranil Klimena, kralja Minijcev. Napol mrtvega so odnesli v Orhomen in pred smrtjo je sinu Erginu naročil, naj ga maščuje. Ergin je napadel Tebe, pobil veliko ljudi in sklenil s prisegami potrjen mir, po katerem so mu morali Tebanci dvajset let vsako leto pošiljati sto glav goveda. Ko je Herakles srečal glasnike, ki so šli v Tebe po ta davek, jih je pohabil: odrezal jim je ušesa in nosove, jim z vrvmi privezal roke k vratovom in jim rekel, naj Erginu in Minijcem odnesejo takšen davek. Ergin se je zaradi tega razsrdil in napadel Tebe. Herakles je dobil orožje od Atene, prevzel poveljstvo, ubil Ergina in pognal Minijce v beg ter jih prisilil, da so Tebancem plačevali dvojni davek. V bitki je Amfitrion padel med junaškim bojevanjem. Kreont je Heraklu za nagrado za hrabrost dal svojo najstarejšo hčer Megaro, s katero je imel tri sinove: Terimaha, Kreontiada in Dejikoonta. Mlajšo hčer je Kreont dal Ifiklu, ki je že imel sina Jolaja z Avtomeduzo, Alkatoovo hčerjo. Po Amfitrionovi smrti se je z Alkmeno poročil Zevsov sin Radamant, ki je kot izgnanec živel v Okaleji v Beotiji. Herakles, ki se je že prej pri Evritu naučil streljati z lokom, je od Hermesa dobil meč, od Apolona lok, od Hefajsta zlat oklep in od Atene oblačilo; kij pa si je sam izrezal v Nemeji.

12. Po bitki z Minijci je zaradi Herinega ljubosumja zapadel v blaznost ter vrgel v ogenj svoje otroke, ki jih je imel z Megaro, in dva Ifiklova. Zato je samega sebe obsodil na izgnanstvo. Tespij ga je očistil krivde, nato pa je odšel v Delfe in boga vprašal, kje naj se naseli. Pitija ga je tedaj prvič imenovala Herakles; prej so ga namreč imenovali Alkid. Naročila mu je, naj živi v Tirintu, dvanajst let služi Evristeju in opravi deset del, ki mu jih bo ta naložil. Ko bo dela opravil, je rekla, bo postal nesmrten.