Waltey

Waltey

Zgodba o kapljici medu

Tisoč in ena noč · arabska pripovedna tradicija
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Zgodba o kapljici medu

Vir
Tisoč in ena noč
Avtor
arabska pripovedna tradicija
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Arabic
Čas branja
2 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
حكاية قطرة العسل - الليلة ٥٨٢

O izvirniku

Tisoč in ena noč

Zgodbe v zgodbah, polne trgovcev, dvorov, preoblek in nočnih zapletov. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Tisoč in ena noč v jeziku Arabic.

Besedilo

Zgodba o kapljici medu

Pa je rekel: »Vedi, o kralj, da sem slišal za lovca, ki je v divjini lovil divje živali. Nekega dne je vstopil v votlino v gori in v njej našel kotanjo, polno čebeljega medu. Nekaj medu je nabral v meh, ki ga je imel s seboj, si ga oprtal na ramo in ga odnesel v mesto. Spremljal ga je lovski pes, ki mu je bil zelo pri srcu. Lovec se je ustavil pri prodajalcu olja in mu ponudil med. Trgovec ga je kupil, nato pa odprl meh in iz njega izlil nekaj medu, da bi si ga ogledal. Iz meha je kanila kaplja medu in nanjo je priletela ptica. Prodajalec olja je imel mačka, ki je planil na ptico. Ko je lovčev pes to videl, je planil na mačka in ga ubil. Tedaj je prodajalec olja planil na lovčevega psa in ga ubil, lovec pa je planil na prodajalca olja in ubil še njega. Prodajalec olja je bil iz ene vasi, lovec pa iz druge. Ko so vaščani izvedeli, kaj se je zgodilo, so pograbili orožje in bojno opremo ter se dvignili drug proti drugemu. Obe bojni vrsti sta se spopadli in meči so sekali med njimi, dokler ni pomrlo toliko ljudi, da njihovo število pozna le vzvišeni Bog.«

Izvirnik

حكاية قطرة العسل - الليلة ٥٨٢

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

فلما كانت الليلة ٥٨٢

فقال: اعلم أيها الملك أنه بلغني أن رجلًا صيادًا كان يصيد الوحوش في البرية، فدخل يومًا من ذات الأيام كهفًا من كهوف الجبل، فوجد فيه حفرة ممتلئة عسل نحل، فجمع شيئًا من ذلك العسل في قربة كانت معه، ثم حملها على كتفه، وأتى بها إلى المدينة ومعه كلب صيد، وكان ذلك الكلب عزيزًا عليه، فوقف الرجل الصياد على دكان زيات، وعرض عليه العسل، فاشتراه صاحب الدكان، ثم فتح القربة وأخرج منها العسل لينظره، فقطرت من القربة قطرة عسل، فسقط عليها طير، وكان الزيات له قطٌّ فوثَبَ على الطير، فرآه كلب الصياد فوثب على القطِّ فقتله، فوثب الزيات على كلب الصياد فقتله، فوثب الصياد على الزيات فقتله، وكان للزيات قرية وللصياد قرية، فسمعوا بذلك، فأخذوا أسلحتهم وعُدَدهم وقاموا على بعضهم بعضًا، والتقى الصفان؛ فلم يزل السيف دائرًا بينهم إلى أن مات خلق كثير لا يعلم عَدَدهم إلا الله تعالى.