Prevod

Pripovedujejo tudi, da je al-Hakim bi-Amr Allah nekega dne jezdil v svojem sprevodu in šel mimo vrta, kjer je zagledal moža, obdanega s sužnji in služabniki. Prosil ga je za vodo in mož mu jo je dal, nato pa rekel: »Morda bi me vladar pravovernih počastil in se ustavil pri meni na tem vrtu.« Vladar je razjahal in s svojo vojsko ostal na vrtu. Mož je prinesel sto preprog, sto usnjenih podlog, sto blazin, sto pladnjev sadja, sto skled, polnih slaščic, in sto posod, polnih sladkih šerbetov. Al-Hakim bi-Amr Allah je osupnil in mu rekel: »Mož, to je res čudovito! Ali si vedel, da pridemo, in nam vse to pripravil?« Mož je odgovoril: »Ne, pri Bogu, vladar pravovernih, nisem vedel za vaš prihod. Le trgovec sem, eden izmed tvojih podložnikov, imam pa sto priležnic. Ko me je vladar pravovernih počastil s tem, da se je ustavil pri meni, sem vsaki poslal sporočilo, naj mi pošlje kosilo na vrt. Vsaka je poslala nekaj svojega ležiščnega udobja ter hrano in pijačo, ki ji je ostala. Vsaka mi namreč vsak dan pošlje pladenj jedi, pladenj hladnih dobrot, pladenj sadja, skledo, polno slaščic, in posodo pijače. To je moje vsakdanje kosilo in zaradi tebe mu nisem ničesar dodal.« Tedaj se je vladar pravovernih al-Hakim bi-Amr Allah priklonil do tal pred vzvišenim Bogom in rekel: »Hvala Bogu, ki je med naše podložnike postavil človeka, obdarjenega s tolikšnim obiljem, da lahko nahrani kalifa in njegovo vojsko, ne da bi se na njihov prihod pripravil, zgolj s tem, kar mu ostane od hrane.« Nato je ukazal, naj mu dajo vse dirhame iz državne zakladnice, skovane tistega leta. Bilo jih je tri milijone sedemsto tisoč. Ni zajahal, dokler jih niso prinesli in jih ni izročil možu z besedami: »Naj ti pomagajo ohranjati tvojo blaginjo, kajti tvoja velikodušnost je vredna še več.« Nato je vladar zajahal in odšel.