Prevod

Mladenič je rekel: »Kdor si na tem svetu pridobi sredstva za življenje, ga ta krepijo tudi za onstranstvo. Spoznal sem namreč, da sta ta svet in onstranstvo podobna dvema kraljema: pravičnemu in krivičnemu. Dežela krivičnega kralja je bila polna dreves, sadja in rastlin, toda kralj ni pustil pri miru nobenega trgovca, temveč mu je vzel denar in blago. Trgovci so to potrpežljivo prenašali, saj jim je rodovitnost dežele omogočala obilno preživetje. Pravični kralj pa je nekemu možu iz svoje dežele izročil veliko denarja in mu naročil, naj odide v deželo krivičnega kralja ter tam zanj kupi dragulje. Mož se je z denarjem odpravil na pot in prispel v tisto deželo. Kralju so povedali: ‘V tvojo deželo je prišel trgovec z veliko denarja in želi tu kupiti dragulje.’ Kralj je poslal ponj, in ko so ga privedli predenj, ga je vprašal: ‘Kdo si? Od kod prihajaš? Kdo te je pripeljal v mojo deželo? Kaj želiš?’ Mož mu je odgovoril: ‘Prihajam iz te in te dežele. Njen kralj mi je izročil denar in mi naročil, naj mu z njim kupim dragulje v tej deželi. Ubogal sem njegov ukaz in prišel.’ Kralj mu je rekel: ‘Gorje ti! Mar nisi vedel, kako ravnam s prebivalci svoje dežele in da jim vsak dan jemljem denar? Kako si si torej drznil priti k meni s svojim denarjem, ko pa že toliko časa prebivaš v moji deželi?’ Trgovec mu je odgovoril: ‘Nič od tega denarja ni mojega. Le zaupan mi je, dokler ga ne izročim njegovemu lastniku.’ Kralj je rekel: ‘Ne bom ti dovolil, da se preživljaš v moji deželi, dokler se ne odkupiš z vsem tem denarjem.’« Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in prekinila je pripoved, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila 910. noč,

je rekla: »Izvedela sem, o srečni kralj, da je krivični kralj trgovcu, ki je hotel v njegovi deželi kupiti dragulje, dejal: ‘Ne moreš se preživljati v moji deželi, dokler se ne odkupiš s tem denarjem, sicer boš pogubljen.’ Mož si je mislil: ‘Znašel sem se med dvema kraljema. Vem, da krivičnost tega kralja prizadene vsakogar, ki prebiva v njegovi deželi. Če mu ne ustrežem, bom zagotovo pogubljen, denar bo izgubljen in svojega namena ne bom dosegel. Če pa mu izročim ves denar, me bo zagotovo pogubil kralj, ki mu denar pripada. Ni mi druge rešitve, kakor da mu dam majhen del tega denarja, ga s tem zadovoljim ter sebe in denar obvarujem pogube. Rodovitnost te dežele mi bo dajala dovolj za preživetje, dokler ne kupim draguljev, ki jih želim. Tako ga bom zadovoljil s tem, kar mu bom dal, dobil svoj delež od njegove dežele in se vrnil k lastniku denarja s tistim, kar si želi. Upam namreč, da bo pravičen in prizanesljiv, zato se mi ne bo treba bati kazni zaradi denarja, ki mi ga bo vzel ta kralj, še zlasti, če ga bo malo.’ Nato je trgovec zaprosil za sprejem pri kralju in mu rekel: ‘O kralj, sebe in ta denar bom odkupil z majhnim delom denarja za ves čas od svojega prihoda v tvojo deželo do odhoda iz nje.’ Kralj je to sprejel in mu za leto dni pustil proste roke. Mož je z vsem denarjem, ki mu je ostal, kupil dragulje in se vrnil k njegovemu lastniku. Pravični kralj ponazarja onstranstvo, dragulji v deželi krivičnega kralja ponazarjajo dobra dejanja in pravično ravnanje, mož, ki mu je bil zaupan denar, ponazarja človeka, ki si prizadeva za dobrine tega sveta, denar, ki ga ima pri sebi, pa človekovo življenje. Ko sem to spoznal, sem doumel, da tisti, ki si na tem svetu prizadeva za preživetje, ne sme pustiti, da bi minil en sam dan brez prizadevanja za onstranstvo. Tako bo ustregel temu svetu s tem, kar je dobil od rodovitne zemlje, in onstranstvu s tistim delom življenja, ki ga posveti prizadevanju zanj.«

Šamas je rekel: »Povej mi torej, ali sta telo in duša enako deležna nagrade in kazni ali pa je kaznovan le tisti, ki se vdaja strastem in zagreši greh?« Mladenič je odgovoril: »Nagnjenje k strastem in grehom lahko prinese tudi nagrado, če se človek vzdrži in se jih pokesa. O vsem pa odloča Tisti, ki stori, kar hoče, in stvari spoznavamo po njihovih nasprotjih. Telo vsekakor potrebuje sredstva za preživetje, brez duše pa telesa ni. Duša se očiščuje z iskrenimi nameni na tem svetu in z usmerjanjem k tistemu, kar koristi v onstranstvu. Telo in duša sta kakor konja na isti dirki in kakor otroka, ki sesata isto mleko; pri dejanjih sodelujeta, presoja namena pa razjasni tisto, kar je na prvi pogled nerazločeno. Tako sta telo in duša združena v dejanjih, pa tudi v nagradi in kazni.«