Prevod
Pa sem rekel: »Vedi, o vladar vernikov, da je bilo mojemu drugemu bratu ime Hadar. Nekega dne je šel po opravkih, ko mu je prišla naproti starka in mu rekla: ‘Mož, postoj malo, da ti nekaj predlagam; če ti bo po volji, mi ustrezi.’ Brat se je ustavil, starka pa je nadaljevala: ‘Pokazala ti bom nekaj in te popeljala tja, vendar pod pogojem, da ne boš preveč govoril.’ Brat ji je odvrnil: ‘Kar povej.’ Rekla mu je: ‘Kaj praviš na lepo hišo s tekočo vodo, na sadje in vino, na ljubek obraz, ki ga boš gledal, gladko lice, ki ga boš poljubljal, in vitko postavo, ki jo boš objemal? Tako boš užival od večera do jutra. Če boš izpolnil moj pogoj, se ti bo dobro godilo.’ Ko je brat slišal njene besede, jo je vprašal: ‘Gospa moja, zakaj si med vsemi ljudmi prav mene izbrala za to? Kaj ti je na meni tako všeč?’ Starka mu je odvrnila: ‘Ali ti nisem rekla, da ne govori preveč? Molči in pojdi z menoj.’ Nato se je obrnila in brat ji je sledil, željan vsega, kar mu je opisala. Prišla sta v prostrano hišo in starka ga je po stopnicah popeljala navzgor, kjer je zagledal prekrasne sobane. Ozrl se je in v njih videl štiri dekleta, lepša od vseh, kar jih je kdaj uzrlo človeško oko. Pela so z glasovi, ki bi še gluhi kamen spravili v zamaknjenost. Ko je eno izmed njih izpilo čašo, ji je brat rekel: ‘Na zdravje in dobro počutje!’ Vstal je, da bi ji postregel, a mu tega ni dovolila. Nato mu je natočila čašo; izpil jo je, ona pa ga je udarila po vratu. Brat je ob tem jezen odšel in se na ves glas pritoževal. Starka je pohitela za njim in mu z očmi namigovala, naj se vrne. Vrnil se je, sedel in ni več spregovoril. Dekle pa ga je znova začelo udarjati po tilniku, dokler ni omedlel. Ko je potem vstal, da bi opravil potrebo, je starka stopila za njim in mu rekla: ‘Še malo potrpi, pa boš dobil, kar si želiš.’ Brat jo je vprašal: ‘Kako dolgo naj še malo potrpežljivo čakam, ne da bi dobil, kar si želim?’ Starka mu je odgovorila: ‘Ko boš pijan, se ti bo želja izpolnila.’
Brat se je vrnil na svoje mesto in sedel. Vsa dekleta so vstala, starka pa jim je ukazala, naj mu slečejo oblačila in mu obraz poškropijo z rožno vodo. Storila so, kakor jim je naročila, in najlepša med njimi mu je rekla: ‘Naj te Bog povzdigne! Vstopil si v moj dom, in če boš potrpežljivo sprejel moj pogoj, boš dobil, kar si želiš.’ Brat ji je odvrnil: ‘Gospa moja, tvoj suženj sem in povsem v tvojih rokah.’ Rekla mu je: ‘Vedi, da mi je Bog v srce položil strastno ljubezen do glasbe in veseljačenja. Kdor me uboga, dobi, kar si želi.’ Nato je služabnicam ukazala, naj zapojejo, in pele so, dokler ni vsega omizja prevzelo veselje. Tedaj je eni od njih rekla: ‘Odpelji svojega gospoda, poskrbi zanj in mi ga takoj pripelji nazaj.’ Služabnica je odpeljala mojega brata, ki ni vedel, kaj namerava z njim. Starka je stopila za njim in mu rekla: ‘Potrpi, le še malo manjka.’ Brat se je obrnil k dekletu, starka pa je govorila: ‘Potrpi, saj si že skoraj dobil, kar si želiš. Le še nekaj je treba: obriti si moraš brado.’ Brat jo je vprašal: ‘Kaj pa naj storim zaradi sramote, ki me bo doletela med ljudmi?’ Starka mu je odvrnila: ‘To hoče le zato, da boš postal gladek kakor golobrad mladenič in na tvojem obrazu ne bo ostalo nič, kar bi jo zbadalo. V njenem srcu se je namreč vnela velika ljubezen do tebe. Potrpi, saj si že na pragu izpolnitve svojih želja.’
Brat je potrpel in se prepustil služabnici, da ga je obrila. Nato ga je pripeljala k mladi lepotici: obrit je bil po obrveh, brkih in bradi, obraz pa je imel rdeče obarvan. Ko ga je zagledala, se ga je najprej prestrašila, nato pa se je začela tako smejati, da se je zvrnila na hrbet. Rekla mu je: ‘Gospod moj, s svojo čudovito nravjo si me povsem osvojil.’ Nato ga je pri svojem življenju rotila, naj vstane in zapleše. Vstal je in zaplesal, ona pa ni pustila v hiši niti ene blazine, s katero ga ne bi udarila. Tudi vse služabnice so ga začele obmetavati z grenivkami, limonami in citronami, dokler se ni od udarcev nezavesten zgrudil. Še naprej so ga klofutale po tilniku in obmetavale po obrazu, dokler mu starka ni rekla: ‘Zdaj si dosegel, kar si želel. Vedi, da te ne bodo več teple; le še nekaj je ostalo. Njena navada je namreč, da se, kadar je pijana, nikomur ne preda, dokler ne sleče obleke in hlač ter ne ostane povsem gola. Tudi ti se moraš sleči in teči za njo, ona pa bo tekla pred teboj, kakor da beži pred tabo. Sledi ji iz prostora v prostor, dokler ti ne vstane ud; tedaj se ti bo predala.’ Nato mu je rekla: ‘Vstani in se sleci.’ Vstal je, ves iz sebe, slekel vsa oblačila in ostal gol. Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in prekinila je pripoved, ki ji je bila dovoljena.
Ko je nastopila enaintrideseta noč,
je rekla: »Izvedela sem, o srečni kralj, da je brivčev brat, ko mu je starka rekla: ‘Vstani in se sleci,’ vstal, ves iz sebe, slekel oblačila in ostal gol. Dekle je mojemu bratu reklo: ‘Zdaj vstani in teci za menoj, jaz pa bom tekla pred teboj. Če si česa želiš, mi sledi.’ Stekla je pred njim in on za njo. Začela je tekati iz prostora v prostor, vstopala je v enega in uhajala v drugega, brat pa ji je sledil, ves prevzet od sle, s pokončnim udom, kakor blaznež. Še naprej je tekla pred njim, on pa za njo, dokler ni zaslišal njenega nežnega glasu. Tedaj se je nenadoma znašel sredi uličice na trgu usnjarjev, ki so na ves glas ponujali kože. Ljudje so ga zagledali takšnega, kakršen je bil: golega, s pokončnim udom, obritih obrvi, brkov in brade ter rdeče obarvanega obraza. Začeli so vpiti za njim, se mu smejati in krohotati. Nekateri so ga po golem telesu udarjali s kožami, dokler ni omedlel. Naložili so ga na osla in ga odpeljali k upravitelju mesta. Ta je vprašal: ‘Kaj pa je to?’ Odgovorili so mu: ‘Tale je takšen, kakor ga vidiš, priletel med nas iz vezirjeve hiše.’ Upravitelj mu je dal naložiti sto udarcev z bičem. Jaz pa sem šel za njim, ga prevzel in skrivaj pripeljal v mesto. Nato sem poskrbel za njegovo preživetje. Če ne bi bil tako plemenitega srca, takega človeka ne bi mogel prenašati.«
