Prevod
Od Brooklyn Heightsa ali Ihpetonge, »vzpetine dreves«, kjer so Indijanci plemena Canarsie izdelovali vampum ali sevant in zrli v Velikega duha ob zahodu sonca onkraj voda, ki se tam stekajo, pa vse do Montauk Pointa so Long Island pretresale vojne rdečekožcev in številne so sledi njihovega bivanja. Še pred petdesetimi leti je bilo mogoče videti več njihovih grobov, označenih prav tako razločno kakor takrat, ko so vanje položili bojevnike v upanju, da bodo vstali na srečnih loviščih, ki so ležala proti zahodu in jugu. Navada, da so na kraje smrti ali grobove nekaterih spoštovanih ali ljubljenih Indijancev polagali kamne, se je dolgo ohranila in je bila nedvomno namenjena postavljanju spomenikov v njihov spomin, čeprav na gori Monument Mountain v Massachusettsu, pri skali Sacrifice Rock med Plymouthom in Sandwichem v isti zvezni državi ter še ponekod kamnite gomile zgolj označujejo pot. Celo začasno počivališče poglavarja Poggatacuta blizu Sag Harborja so Indijanci, ki so hodili mimo, čistili plevela in listja v dveh stoletjih, ki sta minili od poglavarjeve smrti do leta 1846, ko so čezenj speljali cesto. Ta kraj ni daleč od doline Whooping Boy's Hollow, ki je dobila ime po dečku, ki so ga ubili Indijanci, pa tudi po tem, da sta dve drevesi, ki sta se med viharjem drgnili drugo ob drugo, oddajali zvok, podoben joku. Po starejši pripovedi je ta zvok jezni glas čarovnika, ki je skušal ubiti Wyandanka, »Washingtona Montaukov«, pokopanega na vzhodnem koncu otoka. Svoje može je pogosto vodil v boj in pri tem spuščal bojni krik, posnet po orlovem predirljivem klicu, tako glasno, da so tisti, ki so ga slišali, govorili, da Montauki kričijo po plenu.
Ko je ta poglavar na Block Islandu ubil orla, da bi si z njegovimi peresi okrasil lase, se je razkril sovražnikom in sprožil spopad, v katerem so bili pobiti vsi udeleženci razen njega. Nazaj na Long Island mu je skrivaj sledil čarovnik, ki je upal, da bo proti njemu pridobil hudobna bitja tiste pokrajine — velikane, ki so pustili svoje sledi v skalah »Blood-stone Rock« in »Printed Rock« blizu Napeagueja, ter odpadnike, kakršen je bil tisti, ki ga je, potem ko je izdal svoje ljudstvo, pogoltnila zemlja; njegovo poslednjo agonijo je zaznamoval udarec z nogo, ki je pustil odtis na kamniti plošči blizu indijanskega grobišča v Kongonoku. Ker mu teh zavezništev ni uspelo skleniti, se je čarovnik skril med kotanje na resavah in tam izvajal tako zlobne uroke, da poglavarjeva roka pri lovu ni bila več mirna, njegov glas pa se je le redko slišal na posvetih. Ko so izvedeli, kje se ta hudobnež skriva, se je več mladeničev namenilo ujeti ga. Ponoči so odšli v hribe in se prikradli skozi grmičevje, dokler niso bili že skoraj pri njem; toda njegovi duhovni pomočniki so ga opozorili na njihov prihod, čeprav so ga zbudili le zato, da bi ga izdali: z morja je namreč pridrvel oblak, se zgrnil okoli nesrečneža, vzplamtel in se odvalil nazaj proti oceanu ter ga odnesel v osrčju svojih gorečih gub. Zaradi krika, ki ga je izpustil, je kraj dolgo nosil ime Whooping Hollow, in nekoč so pripovedovali, da se čarovnik vsako zimo vrača na prizorišče svojih hudodelstev, ko je slišati njegove krike, kako odmevajo čez hribe.
