Prevod

V obdobju Tai’an je vol, s katerim se je vozil Zhang Cheng, uradnik za zasluge in imenovanja v poveljstvu Jiangxia, nenadoma spregovoril: »Pod nebom se začenjajo nemiri. Silno sem izmučen; kam se voziš z menoj?« Cheng in nekaj njegovih spremljevalcev so se vsi silno prestrašili. Da bi ga pomiril, mu je dejal: »Pustil te bom domov, le ne govori več.« Sredi poti so se torej obrnili. Ko so prispeli domov in vola še niso izpregli, je spet spregovoril: »Zakaj smo se vrnili tako zgodaj?« Chenga sta vse bolj navdajala skrb in strah, vendar je vse zamolčal in o tem ni govoril. V okraju Anlu je živel spreten vedeževalec in Cheng je šel k njemu po prerokbo. Vedeževalec je rekel: »Zelo zlovešče. Nesreča ne bo zadela le ene družine; pod nebom bo izbruhnila vojna. Mar ne bo vse poveljstvo opustošeno in pogubljeno!« Ko se je Cheng vrnil domov, se je vol še postavil pokonci in hodil kakor človek. Ljudje so se zgrinjali, da bi ga videli. Tisto jesen se je uprl razbojnik Zhang Chang. Najprej je oplenil Jiangxio in z lažmi slepil ljudstvo, češ da se vladavina dinastije Han obnavlja, da se je kot srečno znamenje prikazal feniks in da je na svet prišel modri vladar. Vsi, ki so se pridružili njegovi vojski, so si okoli glave ovili škrlatne trakove, da bi tako oznanjali blagodejno znamenje kreposti ognja. Ljudstvo je vzvalovalo in se zgrinjalo k upornikom, kakor bi se vračalo domov. Cheng in njegovi bratje so vsi postali generali in vojaški poveljniki. A kmalu so bili poraženi. Vse poveljstvo je bilo opustošeno, mrtvih in ranjenih je bilo več kot polovica prebivalcev, Chengov rod pa je bil iztrebljen. V Jing Fangovih razlagah nenavadnih znamenj po Knjigi premen piše: »Kadar vol spregovori, se sreča ali nesreča napove glede na njegove besede.«