Prevod

(Koristno odkritje za tiste, ki svojo učenost opirajo zgolj na poznavanje številnih knjižnih naslovov.) V Madridu je živel bogataš (in pravijo celo, da je bil bolj neumen kot bogat), čigar veličastno hišo je krasilo izbrano pohištvo. »Škoda, da v tako krasnem domovanju 5 (mu je rekel prijatelj) manjka knjižnica, ta lepi okras, tako koristen in potreben!« --»Res je, odvrne drugi. Kako da mi ta zamisel še ni prišla na misel!... 10 Še je čas. Severno dvorano bom namenil temu. Naj pride mizar in izdela prostorne, lične police, naj stane, kolikor hoče. Potem se bomo lotili 15 nakupa knjig.« Police so že tu. »No, zdaj pa, je rekel dobri mož, naj se sam podam iskat dvanajst tisoč zvezkov! To pa bo podvig! 20 Izgubil bom pamet, drago me bodo stali, pa še celo stoletje bo trajalo ... Mar ne bi bilo bolje, če bi vse ponaredili iz kartona? Seveda. Zakaj pa ne? Za take primere 25 imam slikarčka, ki bo izpisal imenitne naslove in posnemal usnje ter pergament.« In so se lotili dela. Naročil je naslikati zanimive knjige, nove in stare, 30 poleg tiskanih pa še razne rokopise. Dobri gospod je tolikokrat pregledal svoje lažne zvezke, da se je naučil naslovov mnogih izmed njih 35 in se imel za učenjaka. Kaj več bi si torej želeli tisti, ki preučujejo zgolj knjižne naslove, ko pa jim ponaredki iz poslikanega kartona prav tako dobro služijo? 40