Prevod

Nekoč je živel svojeglav otrok, ki ni ubogal svoje matere. Zato ljubi Bog ni bil zadovoljen z njim in je pustil, da je zbolel. Noben zdravnik mu ni mogel pomagati in kmalu je ležal na smrtni posteljici. Ko so ga spustili v grob in ga prekrili z zemljo, je nenadoma iz nje pomolela njegova ročica in se stegnila kvišku. Čeprav so jo položili nazaj v grob in nanjo nasuli sveže zemlje, ni nič pomagalo: ročica je vedno znova pogledala iz zemlje. Tedaj je morala mati sama h grobu in s šibo udariti po ročici. Ko je to storila, se je ročica umaknila v grob in otrok je šele tedaj našel mir pod zemljo.