Prevod

Prvotni lastnik otoka Deer Isle ob obali Maina — vsaj tisti, ki ga je imel v posesti pred sto tridesetimi leti — je nosil tekoče zveneče ime Swunksus. Vendar njegovo ime ni bilo edina tekoča reč v tistih krajih, kajti kjer je bil Swunksus, tudi ognjena voda ni bila daleč. Malo pred revolucijo se je na otok priselil neki bostonski odpadnik po imenu Conary in si prilastil toliko zemlje, kolikor se mu je zahotelo, a dlje ko je tam živel, več je je hotel. Swunksus je bil povsem pripravljen svoje ozemlje razdeliti z belim vsiljivcem, toda Conaryju polovica ni zadostovala. Vsega ni potreboval; preprosto hotel je vse. Poleg tega je postajal prepirljiv in je ubogega Swunksusa nenehno nadlegoval, dokler ni nazadnje Indijanca prisilil, da je sprejel izziv: ne na takojšen dvoboj, temveč na boj do smrti, če bi se še kdaj srečala.

Rdečekožec se je umaknil na svojo polovico otoka in se skril v grmovje blizu svojega doma, da bi tam pričakal belca, a v tem zavetju je odkril vrč viskija, ki ga je tja postavila bodisi usoda bodisi Conary. Še preden je minila ura, je bil »tako poln in blažen kakor polna luna ob žetvi«, in prav tedaj se je prikazal njegov sovražnik. Swunksusa ni bilo težko najti, saj je smrčal kakor megleni rog; Conary je drzno stopil k njemu in mu z nabojem svinčenih krogel odstrelil glavo. Nato je prevzel posest in živel srečno do konca svojih dni. Swunksus svojo odstavitev mirno prenaša: čeprav se je že večkrat sprehodil po obalah, njegov duh večino časa prespi, in tudi sredi belega dne je bilo iz gozdov slišati strašansko smrčanje.