Prevod

Otočje Shoals, majhna skupina skalnatih otokov, ki jih bičajo vetrovi in valovi in jih je ob jasnih dneh mogoče videti z obale New Hampshira, je bilo prizorišče nesreč in zločinov. Na otoku Boone Island, kjer je pred sto petdesetimi leti potonila galeja Nottingham, so preživeli postali ljudožerci, da bi ušli smrti od lakote, otok Haley's Island pa naseljujejo duhovi španskih brodolomcev, ki kličejo ladje in prosijo, naj jih odpeljejo nazaj v domovino. Gusar Teach, imenovan tudi Črnobradec, se je na teh otokih pogosto ustavljal, da bi skril svoj zaklad, eden njegovih namestnikov pa je nekaj časa živel na otoku White Island z lepo mladenko, ki jo je ugrabil iz njenega doma na Škotskem in ki ga je kljub njegovemu surovemu življenju vzljubila. Ko se je nekoč sprehajal z njo po tem skalnatem otoku ter pozabil na svoj posel in zločine, s katerimi se je omadeževal, je k njemu pritekel eden njegovih mož in mu sporočil, da se otokom približuje jadrnica. Gusarsko ladjo so hitro pripravili na boj, toda preden se je namestnik vkrcal, je v mislih na morebitni beg ali ujetništvo svojo ljubico prisilil, da je prisegla, da bo varovala zakopani zaklad, pa čeprav do sodnega dne.

Ladja, ki ji je hitel naproti, je mirno plula dalje, dokler ni bila gusarska ladja povsem v dosegu njenih topov; tedaj so se vzdolž bokov neznanke sunkoma odprle topovske line, skoznje so potisnili topove in silovita bočna salva je raztreščila deske roparske galeje. Črnobradcu ni prekrižala poti trgovska ladja, temveč vojna. Približala se je gusarski ladji in jo zagrabila s kavlji, toda ko so mornarji že stali ob bočnih verigah, pripravljeni, da skočijo na krov in dokončno premagajo razbojnike, je z gusarske ladje bruhnila gmota plamenov. Obe plovili je razneslo in njune razbitine pognalo po zraku, bobnenje pa se je razleglo milje daleč po morju. Črnobradčev namestnik je raje zanetil smodnišnico, kakor da bi se pustil ujeti, in obe ladji skupaj pognal v pogubo. Nekaj mož iz obeh posadk je na deskah priplavalo do otokov, razbolelih od opeklin in podplutb, vendar nihče ni preživel zimskega mraza in lakote. Gusarjeva ljubica je bila med prvimi, ki so umrli; vendar, zvesta svoji obljubi, še vedno straži in ponoči jo je mogoče medlo uzreti na skalnatem rtu, kako zre proti vzhodu: njena visoka postava je zavita v plašč, zlati lasje ji razpuščeni padajo po ramenih, njen bledi obraz pa je negiben kakor marmor.