Prevod

»Staro smodnišnico«, kakor pravijo okroglemu kamnitemu stolpu, ki stoji na prodnatem grebenu v Somervillu v Massachusettsu, so tako poimenovali zato, ker so ga ob izbruhu ameriške vojne za neodvisnost začasno uporabljali za skladišče smodnika; a že dolgo pred tem je bil mlin na veter. Tu sta se v starih časih skrivaj sestajala zaljubljenca: krepak in pošten mlad kmet iz okolice ter hči moža, ki se je zaradi svojega bogastva napihoval od ošabnosti. Prav kmetovo nizko poreklo je bilo razlog, da ga je gledal z nenaklonjenostjo, in ko so mu prišepnili, da se mlada skoraj vsak večer srečujeta pri mlinu, je sklenil, da ju bo tam presenetil in ponižal, če že ne kaznoval. Iz sence pri vratih sta ga zagledala prihajati in na dekletove roteče prošnje se je njen ljubi skril, ona pa se je povzpela na podstrešje. Plapolanje njene obleke je pritegnilo starčev pogled in zasopel je pohitel v mlin. Nekaj trenutkov je tipal naokrog, saj se mu oči še niso privadile na temo, dekle pa se je ob njegovem mrmrajočem preklinjanju začelo ritensko umikati od stopnic.

Že je začela upati, da je ni opazil, ko se ji je noga zataknila ob razmajano desko in se je spotaknila; med padcem je iztegnila roko, da bi se ujela, in zagrabila vrv. Komaj jo je obremenila s svojo težo, se je zaslišalo vršanje in rožljanje. Vrv je pognala velika mlinska krila. V istem trenutku se je zaslišal padec, nato pa krik, v katerem je jezo zamenjala bolečina. Pohitela je po stopnicah, njen ljubi je v istem hipu planil iz skrivališča in skupaj sta starca spravila na noge. Ko je veter pognal krila, je stal na enem od mlinskih kamnov in nenadni sunek ga je podrl. Roka se mu je ujela med mlevni ploskvi in bila zdrobljena v kašo. Odnesli so ga domov in ga skrbno negovali, vendar ni več dolgo živel; še pred smrtjo pa je uvidel nespametnost svojega ravnanja in privolil v poroko, katere preprečevanje ga je tako drago stalo. Preden je dekle zbralo pogum, da bi določilo poročni dan, je preživelo dolge mesece žalovanja in kesanja, stari mlin pa se je izogibalo do konca življenja. Za to je imelo dober razlog, so pravili ljudje, saj je v vetrovnih nočeh tam strašil starčev duh in tako silovito preklinjal, da so njegove kletvice postajale vidne v podobi modrih luči, ki so poplesavale in pokale okoli stavbe.