Prevod

Zhang Zhu iz Nanduna je na polju sejal žito, ko je zagledal slivovo koščico. Hotel jo je odnesti s seboj, nato pa je opazil votlo murvo, v kateri je bilo nekaj prsti. Vanjo je posadil koščico in jo zalil z ostankom riževe vode. Pozneje so ljudje videli, kako iz murve poganja sliva, in si o tem pripovedovali. Neki človek, ki so ga bolele oči, je počival v njeni senci in dejal: »Gospod Sliva, če mi ozdraviš oči, ti bom v zahvalo daroval pujska.« Bolečina v očeh je bila le manjša nadloga in bi sčasoma minila sama od sebe. Toda kakor se psi z lajanjem pridružijo drug drugemu, tako so ljudje ponavljali govorice, češ da slepi spet vidijo. Sloves čudežnega drevesa se je razširil blizu in daleč; pod njim se je nenehno zbiralo na stotine in tisoče vozov in jezdecev, vino in meso pa sta tekla v potokih. Čez dobro leto se je Zhang Zhu vrnil z daljnega potovanja. Ko je to videl, je začudeno vzkliknil: »Kakšen duh neki prebiva tu? Saj sem to vendar sam posadil!« Nato je stopil k drevesu in ga posekal.