Prevod

1. Eteokles in Polinejk sta se dogovorila o kraljevski oblasti in sklenila, da bosta vladala izmenoma, vsak po eno leto. Nekateri pravijo, da je prvi vladal Polinejk in po enem letu predal kraljestvo Eteoklu, drugi pa, da je prvi vladal Eteokles, a oblasti ni hotel predati. Polinejk, izgnan iz Teb, je tako prišel v Argos ter s seboj prinesel ogrlico in oblačilo. V Argosu je kraljeval Adrast, Talaov sin. Polinejk se je ponoči približal njegovi palači in se spopadel s Tidejem, Ojnejevim sinom, ki je zbežal iz Kalidona. Ko se je nenadoma razleglo vpitje, je prišel Adrast in ju ločil. Spomnil se je prerokovalca, ki mu je dejal, naj hčeri omoži z merjascem in levom, zato si je oba izbral za zeta: eden je imel namreč na ščitu upodobljen sprednji del merjasca, drugi pa leva. Tidej se je poročil z Dejipilo, Polinejk pa z Argijo, in Adrast je obema obljubil, da ju bo popeljal nazaj v domovino.

Najprej je nameraval kreniti nad Tebe in je začel zbirati najodličnejše junake.

2. Amfiaraj, Ojklejev sin, je bil videc in je vnaprej vedel, da bodo vsi, ki se bodo udeležili pohoda, razen Adrasta umrli. Zato sam ni hotel v vojno in je od nje odvračal tudi druge. Polinejk je obiskal Ifisa, Alektorjevega sina, in ga vprašal, kako bi lahko prisilili Amfiaraja, da se udeleži pohoda. Ta mu je odgovoril, da bi bilo to mogoče, če bi Erifila dobila ogrlico. Amfiaraj je Erifili prepovedal sprejemati darila od Polinejka, toda Polinejk ji je dal ogrlico in jo prosil, naj Amfiaraja prepriča, da gre v vojno. Odločitev je bila namreč v njenih rokah: ko se je Amfiaraj nekoč sprl z Adrastom in se nato z njim pobotal, je prisegel, da bo v vseh njunih prihodnjih sporih prepustil razsodbo Erifili. Ko je bilo torej treba kreniti nad Tebe in je Adrast prigovarjal k pohodu, Amfiaraj pa mu nasprotoval, je Erifila sprejela ogrlico in Amfiaraja prepričala, naj se pridruži Adrastu. Ker je bil prisiljen oditi v vojno, je sinovoma naročil, naj, ko odrasteta, ubijeta mater in kreneta nad Tebe.

3. Adrast je zbral vojsko s sedmimi poveljniki in se pripravil na vojno proti Tebam. Poveljniki so bili tile: Adrast, Talaov sin, Amfiaraj, Ojklejev sin, Kapanej, Hiponojev sin, in Hipomedont, Aristomahov ali, kakor pravijo nekateri, Talaov sin. Ti so bili iz Argosa; Polinejk, Ojdipov sin, je bil iz Teb, Tidej, Ojnejev sin, je bil Ajtolec, Partenopaj, Melanionov sin, pa Arkadijec. Nekateri Tideja in Polinejka ne štejejo med sedmerico, temveč vanjo uvrščajo Eteokla, Ifisovega sina, in Mekisteja.

4. Ko so prišli v Nemejo, kjer je kraljeval Likurg, so iskali vodo. Pot do izvira jim je pokazala Hipsipila; pri tem je pustila samega še čisto majhnega Ofelta, Evridikinega in Likurgovega sina, ki ga je negovala. Lemnoške ženske so namreč pozneje izvedele, da je Toant ostal živ, zato so ga ubile, Hipsipilo pa prodale. Tako je kot sužnja služila pri Likurgu. Medtem ko je kazala izvir, je otroka, ki je ostal sam, ubila velikanska kača. Adrastovi spremljevalci so prišli, ubili kačo in pokopali otroka.

Amfiaraj jim je povedal, da to znamenje napoveduje, kaj jih čaka; otroka so zato poimenovali Arhemor. Njemu v čast so ustanovili nemejske igre. V konjski dirki je zmagal Adrast, v teku na en stadij Eteoklos, v pestnem boju Tidej, v skoku in metu diska Amfiaraj, v metu kopja Laodok, v rokoborbi Polinejk in v lokostrelstvu Partenopaj.

5. Ko so prišli do Kitajrona, so poslali Tideja, da Eteoklu sporoči, naj po njunem dogovoru prepusti kraljevsko oblast Polinejku. Ker Eteokles ni hotel poslušati, je Tidej preizkusil moč Tebancev: izzival jih je drugega za drugim in vse premagal. Ti so nato oborožili petdeset mož in mu ob odhodu pripravili zasedo. Vse razen Majona je ubil, nato pa se vrnil v tabor.

6. Argejci so se oborožili in se približali obzidju. Ker je imelo mesto sedem vrat, se je Adrast postavil pred Homolojska vrata, Kapanej pred Ogigijska, Amfiaraj pred Projtova, Hipomedont pred Onkajska, Polinejk pred Najvišja, Partenopaj pred Elektrina in Tidej pred Izvirska vrata. Tudi Eteokles je oborožil Tebance, postavil enako število poveljnikov in vsakega razporedil nasproti enemu od sovražnih poveljnikov, nato pa se posvetoval s prerokovalcem, kako bi lahko premagali sovražnike.

7. Med Tebanci je živel slepi videc Tejrezias, sin Evera in nimfe Harikle, iz rodu Udaja, enega izmed Špartov, mož, zraslih iz posejanih zob. O tem, kako je oslepel in dobil dar prerokovanja, krožijo različne pripovedi.

Nekateri pravijo, da so ga oslepili bogovi, ker je ljudem razkrival, kar so hoteli prikriti. Ferekid pa pravi, da ga je oslepila Atena: ker je bila Hariklo Atenina ljubljenka, je Tejrezias boginjo videl povsem golo. Atena mu je z dlanmi prekrila oči in ga oslepila. Ko jo je Hariklo prosila, naj mu vrne vid, tega ni mogla storiti, zato mu je izostrila sluh, da je razumel vse ptičje glasove, ter mu podarila drenovo palico, s katero je lahko hodil prav tako kakor videči. Heziod pa pripoveduje, da je pri Kileni videl kači med parjenjem, ju ranil in se iz moškega spremenil v žensko. Ko je pozneje isti kači znova zalotil med parjenjem, je spet postal moški. Zato sta ga Hera in Zevs, ki sta se prepirala, ali pri ljubljenju bolj uživajo ženske ali moški, vprašala za razsodbo. Dejal je, da od desetih deležev ljubezenskega užitka moškim pripada eden, ženskam pa devet. Hera ga je zato oslepila, Zevs pa mu je podelil dar prerokovanja. Tejrezias je Zevsu in Heri povedal takole: »Od desetih deležev se moški veseli le enega, ženska pa si z vsemi desetimi nasiti srce.« Živel je tudi zelo dolgo. Ko so ga Tebanci vprašali za prerokbo, jim je povedal, da bodo zmagali, če se Menojkej, Kreontov sin, sam daruje Aresu. Ko je Menojkej, Kreontov sin, to slišal, si je pred mestnimi vrati prerezal vrat. V bitki, ki je sledila, so bili Kadmejci pregnani vse do obzidja. Kapanej je zgrabil lestev in se po njej vzpenjal na obzidje, toda Zevs ga je zadel s strelo.

8. Po tem dogodku so se Argejci pognali v beg. Ker jih je veliko padlo, sta se Eteokles in Polinejk s privoljenjem obeh vojsk za kraljevsko oblast spopadla v dvoboju in drug drugega ubila. Ko se je znova vnela srdita bitka, so se odlikovali Astakovi sinovi: Izmar je ubil Hipomedonta, Lead Eteokla in Amfidik Partenopaja. Po Evripidovih besedah pa je Partenopaja ubil Periklimen, Pozejdonov sin. Melanip, preostali Astakov sin, je Tideja ranil v trebuh. Ko je Tidej ležal napol mrtev, je Atena od Zevsa izprosila zdravilo in mu ga prinesla, da bi ga z njim napravila nesmrtnega. Amfiaraj je to opazil. Ker je sovražil Tideja, ki je proti njegovi volji prepričal Argejce, naj krenejo nad Tebe, je Melanipu odsekal glavo in jo dal Tideju; Tidej je namreč Melanipa ubil, ko je bil sam ranjen. Tidej je razklal glavo in iz nje posrkal možgane. Ko je Atena to videla, se ji je zagnusilo, zato se je odrekla svoji dobroti in mu odtegnila dar. Amfiaraj je bežal ob reki Ismen, in še preden bi ga Periklimen lahko ranil v hrbet, je Zevs vrgel strelo ter razprl zemljo. Amfiaraj je skupaj z vozom in voznikom Batonom ali, po nekaterih, Elatonom izginil v njej, Zevs pa ga je napravil nesmrtnega. Edini se je rešil Adrast, ki ga je odnesel konj Arejon. Tega je Demetra rodila Pozejdonu, potem ko je pri njunem združenju prevzela podobo erinije.