Prevod

Dan po bitki pri Germantownu je Warner, ki je nosil modro uniformo, blizu tistega krvavega bojišča srečal svojega osovraženega soseda, torijca Dabneyja.

Moža sta se hkrati pognala drug v drugega z nožema in Warner je sovražnika kmalu spravil v položaj, v katerem bi mu lahko zadal smrtni udarec, a Dabney je začel na ves glas prositi za milost. »Moj brat je pri Paoliju prosil za milost,« mu je odvrnil Warner, »pa si ga zabodel v srce.«

»Ženo in otroka imam. Prizanesi mi zaradi njiju.« »Moj brat je imel ženo in dva otroka. Morda bi rad njih prosil za svoje življenje.«

Čeprav je bil predlog izrečen v posmeh, se ga je Dabney oprijel s tolikšno vnemo, da je Warner nazadnje privolil in svojega trdno zvezanega nasprotnika odpeljal v hišo, kjer je živela žalujoča družina. Vdova je otrokoma brala Sveto pismo, toda njena žalost je bila še preveč sveža, da bi v njem našla tolažbo. Ko so Dabneyja vrgli v sobo, se je plazil pred njenimi nogami in milo prosil za usmiljenje. Njen obraz se ni omehčal, v mirni žalosti njenega glasu pa je bilo čutiti nekakšen prezir, ko je rekla: »Naj bo, kakor odloči Bog. Zaprla bom Sveto pismo, ga odprla na slepo, in ko bo ta deček naključno položil prst na eno od vrstic, bo ta odločila, ali boš živel ali umrl.«

Knjigo so odprli in otrok je položil prst na vrstico: »Ta človek mora umreti.« Warner je izvlekel nož in ujetniku pomignil proti vratom. Nameraval ga je odpeljati v gozd in ga žrtvovati duhu svojega brata.

»Ne, ne!« je zakričal nesrečnik. »Dajte mi še eno priložnost, še eno! Naj knjigo odpre deklica.« Žena hladno privoli in ko se knjiga drugič odpre, prebere: »Ljubite svoje sovražnike.« Drugih besed ni. Nož res uporabijo, a le zato, da prerežejo ujetnikove vezi, in ta odide s sklonjeno glavo ter nikoli več ne dvigne orožja proti svojim rojakom. In vsi so veseli, da se je tako izteklo, ko moža prinesejo domov — ne mrtvega, čeprav so ga pri Paoliju pustili med trupli, temveč živega, z gotovostjo, da bo ob ženini skrbni negi okreval. Ko pretočijo solze radosti, mu žena pove zgodbo o sodbi Svetega pisma in vsi člani družine padejo na kolena ter se zahvalijo, da Dabneyjeva kri ni nad njihovimi glavami.