Prevod

Leta 1770 je brig Hand-in-Hand nasedel pri kraju Good Luck v New Jerseyju. Med potniki na ladji, ki bi ji bilo nemara krivično reči nesrečna, je bil John Murray, utemeljitelj univerzalizma v Ameriki. Anglijo je zapustil v obupu, saj so mu umrli žena in otroci, in bil je tako strt v mislih in volji, da se mu je zdelo, da ne bo nikoli več pridigal.

Pravzaprav sam pri reševanju z razbitine ni storil ničesar, temveč se je pustil odnesti na kopno, ne da bi mu bilo dosti mar, ali ga bo sploh dosegel. Ko je kake pol ure prebil na tleh nove dežele, v katero je prispel tako nepričakovano, je začutil lakoto in se peš odpravil po pusti obali. Prišel je do koče, kjer je na pragu stal starec, ob njem pa košara rib. »Bi mi prodali ribo?« je vprašal Murray.

»Ne. Vse ribe so vaše. Pričakoval sem vas.« »Saj me ne poznate.« »Vi ste človek, ki nam bo govoril o Bogu.« »Nikoli več ne bom pridigal o Njem.«

»Tamle sem postavil tisto cerkev iz brun. Ne recite, da v njej ne boste pridigali. Kadar je sem prišel kak duhovnik, prezbiterijanec, metodist ali baptist, sem ga prosil, naj pridiga v moji kuhinji. Skušal sem ga pregovoriti, naj ostane; a ne — vselej je imel delo drugje. Sinoči sem videl, kako je brig zaneslo na peščino, in glas mi je rekel: ‚Na tej ladji je človek, ki bo učil o Bogu. Ne o starem Bogu groze, temveč o Bogu ljubezni in usmiljenja. Skozi veliko žalost je prišel, da bi opravljal to delo.‘ Vse sem pripravil za vas. Ne odhajajte.«

Duhovnik je začutil, kako se mu srce nenavadno dviga. Pred hišico je padel na kolena in pomolil. Dolgo je ostal v tistem kraju, oznanjal blag nauk in duhovno skrbel za može in žene samotne vasi. Ko je ribič apostol Thomas Potter umrl, je cerkev zapustil Murrayju, ta pa jo je pozneje z oporoko namenil »v brezplačno uporabo vsem kristjanom«.