Waltey

Waltey

Pripoved tretje deklice

Tisoč in ena noč · arabska pripovedna tradicija
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Pripoved tretje deklice

Vir
Tisoč in ena noč
Avtor
arabska pripovedna tradicija
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Arabic
Čas branja
2 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
حكاية الصبية الثالثة - الليلة ٨١

O izvirniku

Tisoč in ena noč

Zgodbe v zgodbah, polne trgovcev, dvorov, preoblek in nočnih zapletov. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Tisoč in ena noč v jeziku Arabic.

Besedilo

Pripoved tretje deklice

Nato je, ko se je druga umaknila, stopila naprej tretja sužnja in rekla: »O odpovedovanju svetu bi lahko govorili na dolgo in široko, vendar bom navedla le nekaj izrekov pobožnih prednikov, ki mi pridejo na misel. Neki poznavalec božjih skrivnosti je rekel: Veselim se smrti, čeprav nisem prepričan, da bom v njej našel počitek. Vem pa, da smrt človeku prepreči nadaljnja dejanja, zato upam, da se bodo dobra dela pomnožila, slaba pa prenehala. Ata as-Sulami se je vselej, ko je dokončal svojo oporoko, stresel, začel trepetati in bridko jokati. Vprašali so ga: Zakaj tako? Odgovoril je: Pred menoj je nekaj silno velikega: stopiti pred vzvišenega Boga in ravnati po tem, kar nalaga oporoka. Zato je tudi Ali Zajn al-Abidin, Husejnov sin, trepetal, kadar je vstal k molitvi. Ko so ga vprašali, zakaj, je odvrnil: Ali veste, pred kom stojim in koga nagovarjam? Pripovedujejo tudi, da je blizu Sufjana at-Tavrija živel slepec, ki je v mesecu ramadanu prihajal ven in vodil ljudi v molitvi; pri tem je umolknil in dolgo odlašal. Sufjan je rekel: Na sodni dan bodo pripeljali ljudi Korana in jih od drugih ločili z znamenjem posebne časti. Rekel je tudi: Če bi se duša ustalila v srcu, kakor je treba, bi srce vzletelo od veselja in hrepenenja po raju ter od žalosti in strahu pred peklenskim ognjem. Od Sufjana at-Tavrija se prenaša tudi izrek: Gledati tiranu v obraz je greh.«

Izvirnik

حكاية الصبية الثالثة - الليلة ٨١

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

فلما كانت الليلة ٨١

ثم تقدَّمت الجارية الثالثة بعد أن تأخرت الثانية وقالت: إن باب الزهد واسع جدًّا، ولكن أذكر بعضَ ما يحضرني فيه عن السلف الصالح؛ قال بعض العارفين: أنا أستبشر بالموت، ولا أتيقَّن فيه راحة، غير أني علمت أن الموت يحول بين المرء وبين الأعمال، فأرجو مضاعَفةَ العمل الصالح، وانقطاع العمل السيئ. وكان عطاء السلمي إذا فرغ من وصيته انتفض وارتعد، وبكى بكاءً شديدًا، فقيل له: لِمَ ذلك؟ فقال: إني أريد أن أُقبِل على أمر عظيم، وهو الانتصاب بين يدي الله تعالى للعمل بمقتضى الوصية؛ ولذلك كان علي زين العابدين بن الحسين يرتعد إذا قام للصلاة، فسُئِل عن ذلك فقال: أتدرون لمَن أقوم، ولمَن أخاطب؟ وقيل: كان بجانب سفيان الثوري رجل ضرير، فإذا كان شهر رمضان يخرج ويصلي بالناس فيسكت ويبطئ. وقال سفيان: إذا كان يوم القيامة أُتي بأهل القرآن فيُميَّزون بعلامة مزيد الكرامة عمَّن سواهم. وقال سفيان: لو أن النفس استقرت في القلب كما ينبغي لَطار فرحًا وشوقًا إلى الجنة، وحزنًا وخوفًا من النار. وعن سفيان الثوري أنه قال: النظر إلى وجه الظالم خطيئة.