Prevod

Nato je, ko se je druga umaknila, stopila naprej tretja sužnja in rekla: »O odpovedovanju svetu bi lahko govorili na dolgo in široko, vendar bom navedla le nekaj izrekov pobožnih prednikov, ki mi pridejo na misel. Neki poznavalec božjih skrivnosti je rekel: Veselim se smrti, čeprav nisem prepričan, da bom v njej našel počitek. Vem pa, da smrt človeku prepreči nadaljnja dejanja, zato upam, da se bodo dobra dela pomnožila, slaba pa prenehala. Ata as-Sulami se je vselej, ko je dokončal svojo oporoko, stresel, začel trepetati in bridko jokati. Vprašali so ga: Zakaj tako? Odgovoril je: Pred menoj je nekaj silno velikega: stopiti pred vzvišenega Boga in ravnati po tem, kar nalaga oporoka. Zato je tudi Ali Zajn al-Abidin, Husejnov sin, trepetal, kadar je vstal k molitvi. Ko so ga vprašali, zakaj, je odvrnil: Ali veste, pred kom stojim in koga nagovarjam? Pripovedujejo tudi, da je blizu Sufjana at-Tavrija živel slepec, ki je v mesecu ramadanu prihajal ven in vodil ljudi v molitvi; pri tem je umolknil in dolgo odlašal. Sufjan je rekel: Na sodni dan bodo pripeljali ljudi Korana in jih od drugih ločili z znamenjem posebne časti. Rekel je tudi: Če bi se duša ustalila v srcu, kakor je treba, bi srce vzletelo od veselja in hrepenenja po raju ter od žalosti in strahu pred peklenskim ognjem. Od Sufjana at-Tavrija se prenaša tudi izrek: Gledati tiranu v obraz je greh.«