Opat templja Jakuši

Besedilo

Opat templja Jakuši

Vendar ni nikoli uporabljal samostanskega imetja zase in si je srčno želel, da bi se prerodil v Čisti deželi. Ko se je postaral, je zbolel, in ko se mu je približala smrt, je izgovarjal Budovo ime ter že skoraj izdihnil. Prav ko je bilo videti, da je z njim konec, pa si je nekoliko opomogel, poklical učence in jim rekel: »Kakor vidite, sem brez ene same druge misli izgovarjal Budovo ime. Pričakoval sem, da mi bo ob smrti prišlo naproti spremstvo iz Čiste dežele, a namesto njega vidim, kako se mi približuje ognjeni voz. Kaj naj to pomeni? Tega nisem pričakoval! Zaradi katerega greha prihajajo pome iz pekla?« Demoni ob vozu so mu odgovorili: »Neko leto si si iz tega samostana izposodil pet mer tō žita in jih še nisi vrnil. Zaradi tega greha smo prišli pote.« Odvrnil jim je: »Zaradi tako majhnega greha pa vendar ne morem pasti v pekel! Vrnil bom, kar sem si izposodil.« Pripeljali so ognjeni voz bliže in čakali. Zato je učencem naročil: »Hitro, hitro! Darujte en koku žita za recitiranje suter!« Učenci so v naglici storili, kakor jim je velel, in poskrbeli za recitiranje suter. Ko je ob tem zazvonil zvon, se je ognjeni voz umaknil. Čez nekaj časa je menih rekel: »Ognjeni voz je odšel in zdaj je prišlo spremstvo iz Čiste dežele!« S sklenjenimi dlanmi je ves radosten izdihnil. Njegovo bivališče je stalo severno ob velikih vratih templja Yakushiji; še danes se je ohranilo v nekdanji podobi. Če pride ognjeni voz po človeka že zaradi tako majhne količine samostanskega imetja, si lahko le mislimo, kakšno peklensko spremstvo čaka predstojnike raznih templjev, ki samostansko imetje uporabljajo, kakor se jim zljubi.