Prevod

Nekoč je živel nižji poveljnik cesarske garde po imenu Suenao. Zbolel je, in ko se mu je zdravje nekoliko izboljšalo, je prišel v palačo. To je bilo v času, ko je bil Kintada, poznejši dvorni tajnik, še pomočnik predstojnika urada za oskrbo palače in cesarjev komornik. Suenao mu je dejal: »Nisem si še povsem opomogel, vendar mi srce ni dalo miru, pa sem prišel. Ne vem sicer, kako bo poslej, a ker mi je že toliko bolje, se bom pojutrišnjem najbrž spet oglasil. Prosim, sporočite to njegovi visokosti, kakor se vam bo zdelo primerno.« Nato je odšel. Kake tri dni pozneje je od njega prišla pesem: »Žal mi je, da sem obljubil, da se spet snideva; ko bi le rekel, da se danes vidiva zadnjič.« Še istega dne je umrl. Kako pretresljivo se je vse zgodilo.