Prevod

V času Pozne dinastije Han je v Nankangu živel Deng Yuanyi. Njegov oče Bokao je bil namestnik predstojnika cesarskega tajništva. Ko se je Yuanyi vrnil v domači kraj, je njegova žena ostala pri tašči in ji nadvse skrbno stregla. Toda tašča jo je sovražila, jo zaprla v prazno sobo in ji odmerjala pičlo hrano. Shujšana in v razcapanih oblačilih je iz dneva v dan bolj hirala, vendar ni nikoli izrekla besede pritožbe. Bokau se je njeno stanje zdelo nenavadno, zato je povprašal po vzroku. Yuanyijev sin Lang, ki je imel tedaj komaj nekaj let, je dejal: »Mati ni bolna, le lakota jo muči.« Bokao je v solzah rekel: »Kdo bi si mislil, da ji bo lastna tašča prizadejala takšno gorje!« Poslal jo je nazaj k njeni družini in znova se je poročila, tokrat s Hua Zhongom. Zhong je bil predstojnik cesarskih gradenj. Ko se je njegova žena nekoč peljala v dvornem vozu, jo je Yuanyi opazoval ob cesti in rekel ljudem: »To je moja nekdanja žena. Nobene druge krivde ni imela; moja mati je z njo resnično kruto ravnala. Midva sva se vselej cenila.« Njen sin Lang je bil tedaj že dvorni uradnik. Mati mu je pisala, vendar ji ni nikoli odgovoril; kadar mu je poslala oblačila, jih je vselej sežgal. Mati mu tega ni zamerila. Ker ga je želela videti, je odšla v hišo družine Li, s katero so bili povezani po svaštvu, in dala Langa pod drugo pretvezo poklicati v sprejemno dvorano. Ko je Lang prišel in zagledal mater, se ji je dvakrat globoko priklonil ter zajokal, nato pa vstal in odšel. Mati je pohitela za njim in mu rekla: »Skoraj sem umrla. Tvoja družina me je zavrgla — kaj sem zagrešila, da tako ravnaš z menoj?« Odtlej so bili njuni stiki dokončno pretrgani.