Prevod

Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Druge živali najrazličnejših oblik je zemlja rodila sama od sebe, ko je preostalo vlago ogenj sonca dodobra ogrel, ko so blato in mokra močvirja od vročine nabreknila in so rodovitna semena bitij, hranjena v življeni polni prsti kakor v materinem telesu, zrasla in sčasoma dobila neko podobo.

Tako tudi, ko Nil s sedmerimi ustji zapusti razmočena polja in svoje vode vrne v staro strugo, sveže blato pa se razgreje pod nebesnim soncem, poljedelci v preoranih grudah najdejo nešteto živali; med njimi vidijo nekatere, ki so komaj začele nastajati, druge še nedokončane, brez vseh telesnih delov; pogosto v istem telesu en del že živi, drugi pa je še neizoblikovana zemlja.

Kadar se namreč vlaga in toplota spojita v pravem razmerju, spočneta življenje in iz njiju obeh nastane vse; čeprav se ogenj bojuje z vodo, vlažna sopara ustvarja vsa bitja in nesložna sloga je primerna za rojevanje. Ko se je torej zemlja, blatna od nedavnega potopa, pod nebesnim soncem in silno vročino znova razgrela, je rodila nešteto vrst: deloma je obnovila stare podobe, deloma pa ustvarila nove pošasti.

Čeprav tega ni hotela, je tedaj rodila tudi tebe, orjaški Piton, in novim ljudstvom si bil, neznana kača, v grozo: tolikšen del gore si prekrival. Bog, ki nosi lok in dotlej tega orožja ni uporabljal drugače kakor proti jelenom in bežečim srnam, ga je pokončal s tisočerimi puščicami in skoraj izpraznil tul, iz črnih ran pa se je izlil strup. Da čas ne bi mogel izbrisati slovesa tega dejanja, je ustanovil svete igre s slovesnimi tekmovanji, imenovane pitijske po premagani kači.

Kdor izmed mladeničev je na njih zmagal v boju, teku ali dirki z vozovi, je za nagrado prejel venec iz hrastovega listja: lovorja tedaj še ni bilo in Feb si je senci, ki so ju krasili dolgi lasje, venčal z listjem katerega koli drevesa.