Prevod
Nebo ima pet življenjskih sil in iz njihovih premen nastajajo vsa bitja. Kadar je sila lesa čista, poraja človečnost; kadar je čista sila ognja, poraja obredno spodobnost; čista sila kovine poraja pravičnost, čista sila vode modrost, čista sila zemlje pa preudarnost. Kadar je vseh pet sil povsem čistih, je krepost modreca popolna. Motna sila lesa poraja šibkost, motna sila ognja razuzdanost, motna sila kovine nasilnost, motna sila vode pohlep, motna sila zemlje pa zakrknjenost. Kadar je vseh pet sil motnih, nastane najnižja vrsta ljudi. V osrednjih deželah je veliko modrecev, ker se tam stekajo ubrano delujoče sile. V odročnih krajih je veliko nenavadnih bitij, ker jih porajajo nenavadne sile. Kdor prejme določeno silo, mora imeti tudi njej ustrezno podobo; kdor ima določeno podobo, se v njem nujno razvije tudi njej ustrezna narava. Zato so tisti, ki jedo žito, razumni, spretni in omikani; tisti, ki jedo travo, so močni, a neumni; tisti, ki jedo murvino listje, dajejo svilo in postanejo vešče; tisti, ki jedo meso, so pogumni, drzni in bojeviti; tisti, ki jedo zemljo, nimajo razuma in ne poznajo počitka; tisti, ki se hranijo z življenjsko silo, imajo božansko bistrost in dolgo živijo; tisti, ki se sploh ne hranijo, ne umrejo in postanejo duhovi. Med bitji s širokim pasom ni samcev, med bitji z ozkim pasom ni samic. Tista brez samcev se oplajajo od zunaj, tista brez samic pa zarod vzrejajo zunaj sebe. Žuželke, ki se trikrat preobrazijo, najprej spočnejo zarod in se šele nato parijo; živali, ki se med seboj ljubijo brez razlike, so same sebi samci in samice. Omela se opira na visoka drevesa, predenica se naslanja na glivo fuling; drevesa se ukoreninjajo v zemlji, vodna leča raste v vodi; ptice se odrivajo od praznine in letijo, zveri stopajo po trdnih tleh in tekajo, žuželke se zaprejo v zemljo in otrpnejo, ribe se potopijo v globino in tam prebivajo. Kar izvira iz neba, teži navzgor; kar izvira iz zemlje, teži navzdol; kar izvira iz menjave letnih časov, se obrača k temu, kar ga obdaja: vsako sledi svoji vrsti. Tisočletni fazan vstopi v morje in postane velika školjka; stoletni vrabec vstopi v morje in postane školjka; tisočletne želve, tako z oklepom kakor z mehkim oklepom, znajo govoriti z ljudmi; tisočletna lisica se spremeni v lepo žensko; tisočletna kača se, četudi jo prerežejo, spet spoji; stoletna miš pa zna vedeževati. To se zgodi, ko se dopolni odmerjeno število let. Na dan pomladnega enakonočja se jastreb spremeni v grlico, na dan jesenskega enakonočja pa se grlica spremeni v jastreba: to so premene letnih časov. Tako iz gnijoče trave nastanejo kresnice, iz strohnelega trstičja črički; tudi riž se preobraža, iz pšenice pa nastanejo metulji. Zrastejo jim krila, izoblikujejo se jim oči, pojavita se zavest in razum: tu se tisto, kar nima zaznave, preobrazi v nekaj, kar jo ima, in življenjska sila se spremeni. Ko se vrabec spremeni v vodnega srnjačka in čriček v kozico, ne izgubita svoje krvi in življenjske sile, temveč se jima spremenita podoba in narava. Takšnih primerov je toliko, da jih ni mogoče vseh našteti. Gibati se v skladu s premenami pomeni slediti ustaljenemu redu; če pa se njihove smeri pomešajo, nastanejo pošastne nepravilnosti. Kadar torej spodnji deli telesa zrastejo zgoraj in zgornji spodaj, je to preobrat življenjske sile. Kadar človek rodi zver ali zver človeka, je to zmeda življenjske sile. Kadar se moški spremeni v žensko ali ženska v moškega, je to zamenjava življenjske sile. V deželi Lu je Niu Ai zbolel in se po sedmih dneh spremenil v tigra. Telo mu je dobilo drugo podobo, iztegnil je kremplje in razgalil čekane. Ko je njegov starejši brat odprl vrata in vstopil, ga je napadel in požrl. Dokler je bil človek, ni vedel, da bo postal tiger; ko je postal tiger, ni vedel, da je bil nekoč človek. V času vladavine Taikang dinastije Jin je Ruana Shiyuja iz Chenliuja pičil gad. Ker ni mogel prenašati bolečine, je rano večkrat povohal, nato pa sta mu v nosu nastala dva gada. V času vladavine Yuankang je Ji Yuanzai iz Liyanga pri nekom v gosteh jedel želvo, zatem pa mu je v trebuhu nastala bula. Zdravnik jo je zdravil z zdravili in izločil je več meric mladih želv, velikih kakor drobni kovanci. Imele so glave, noge in oklepe, celo vzorci na oklepih so bili povsem izoblikovani; le da so zaradi zdravila že poginile. Gad vendar ni sila, ki poraja in vzreja življenje, nos ni kraj za spočetje in nošenje zaroda, črevesni izhod pa ni organ za rojevanje bitij. Če sodimo po tem, kdo bi mogel razumeti, od kod prihajajo rojstvo in smrt vseh bitij ter njihove preobrazbe, če njegova misel ne prodira do božanskih skrivnosti, četudi bi odgovor iskal v sebi? Toda strohnela trava postane kresnica zaradi trohnenja, pšenica pa se spremeni v metulje zaradi vlage. Potemtakem imajo vse premene bitij svoj vzrok. Kmet prepreči preobrazbo pšenice tako, da jo namoči v pepelnico; modrec pa uravnava premene vseh bitij tako, da jih usklajuje z Daom. Ali je tako ali ni?
