Prevod
Gonjač je naložil tovor oslu in muli ter ju gnal naprej. Dokler je pot vodila po ravnem, je osel še zmogel nositi breme. Ko pa so prišli do strmine, ga ni mogel več prenašati, zato je prosil mulo, naj prevzame del njegovega tovora, da bo sam lahko prenesel preostanek. Mula se za njegove prošnje ni zmenila, osel pa je strmoglavil v prepad in se raztreščil. Gonjač, ki ni vedel, kaj naj stori, je muli naložil ne le oslov tovor, temveč je osla tudi odrl in ji na hrbet položil še njegovo kožo. Mula, ki jo je breme zdaj silno mučilo, si je rekla: »Prav mi je. Če bi uslišala osla, ko me je prosil, naj mu nekoliko olajšam breme, zdaj ne bi poleg njegovega tovora nosila še njega samega.« Tako tudi nekateri upniki iz pohlepa pogosto izgubijo celo glavnico, ker dolžnikom nočejo niti malo popustiti.
