Prevod

(Brez jasnosti ni dobrega dela.) Verodostojni pater Valdecebro, ki si je ob snovanju zgodb o živalih razgreval možgane in jih slikal do zadnje dlake in poteze; ki v vzvišenem in zgovornem slogu 5 o samorogu čudeže pripoveduje in v ptico feniks slepo veruje (ne spominjam se prav dobro, ali v osmi knjigi ali v deveti), poroča o dogodku s slavnim Opičjakom. 10 Ta je bil torej spreten v tisočerih veščinah in je služil imenitnemu lutkarju; nekega dne, ko njegovega mojstra ni bilo doma, je sklenil povabiti razne živali, 15 svoje najtesnejše prijatelje, da bi bile priče vsem njegovim najboljšim opičjim vragolijam. Najprej se je naredil mrtvega; potem je po vrvi plesal kakor harlekin, 20 napravil salto in se zazibal kakor zvon, nato se pognal v prepad, razkrečil noge, delal prevale in nazadnje še vaje po prusko. S temi in drugimi spretnostmi se je postavljal, 25 a najboljše je šele prihajalo; saj je po zgledu svojega gospodarja sklenil, da jim bo, za popolno popoldne in prijetno predstavo, prikazal še prizor s čarobno svetilko. 30 Ko si je pozornost občinstva s pripravljalnim uvodnim govorom pridobil, kakor je v navadi, se je postavil za tisto napravo; in med premikanjem 35 poslikanih stekel, ki jih je bilo lahko pomikati na vse strani, je razne podobe pojasnjeval z zgovorno lahkotnostjo. Soba je bila temna, 40 kakor je ob takih priložnostih treba, in čeprav so navzoči pozorno gledali, nihče ni mogel videti čudes, ki jih je s tolikšno gostobesednostjo in resnim glasom 45 naznanjal prebrisani Opičjak. Vsi so bili zbegani in so sumili, da se tako norčuje iz njih. Opičjak je bil že ves osramočen, ko je nenadoma vstopil mojster Pedro 50 in mu, potem ko je izvedel, kaj se dogaja, napol strogo, napol smeje rekel: »Tepček! Čemu ti služi neskončno blebetanje, če pa imaš svetilko ugasnjeno?« Oprostite mi, pretanjene in vzvišene Muze, 55 ki se ponašate s svojo nejasnostjo: mar vam lahko povem kako lepše, da vam brez jasnosti manjka vse?