Prevod

(Kdor govori malo in tehtno, si pogosto pridobi sloves velikega moža.) V neki stolnici je stal Zvon, ki so ga oglašali le ob slovesnih dneh. Z mogočnim glasom in v počasnem ritmu je navadno odbil le trikrat ali štirikrat. Zaradi tega in ker je bil večji od navadnih zvonov, 5 je slovel po vsej okolici. Pod mestno upravo je sodila uboga vasica z malo prebivalci. Njena župnijska cerkev je bila skromna cerkvica z majhnim zvonikom, podobna samotni kapeli; 10 sredi zvonika je visel počen Zvonček in prav ta je imel tam glavno vlogo. Da bi ta zvonik posnemal stolničnega, so vaščani sklenili, naj se ta njihov Zvonček oglaša počasi in le z nekaj udarci, 15 pa še to samo ob kakšni posebni slovesnosti. To je na vaščane naredilo tolikšen vtis, da je Zvonček obveljal za velik zvon. Prav verjetno je, saj pri mnogih resnobnost tako nadomešča sposobnost. 20 Le redkokdaj se blagovolijo oglasiti in menijo, da s tem posnemajo modrece.