Prevod

Nekoč je v samostanu Senjuin pri Zahodni pagodi na gori Hiei prebival opat po imenu Jōkan, ki je imel visok duhovniški naslov sōjō. Dolga leta je pozno v noč in vse do svita recitiral dhāraṇī Najvišje zmage, in kdor ga je slišal, je bil prevzet od globokega spoštovanja. Nekega dne je nesmrtnik po imenu Yōshō letel po nebu nad njegovim bivališčem. Ko je zaslišal recitiranje te dhāraṇī, se je spustil in sedel na vrh ograje verande. Začudeni opat ga je vprašal, kdo je, in oni mu je z glasom, tenkim kakor komarjevo brenčanje, odgovoril: »Nesmrtnik Yōshō sem. Letel sem tod mimo, pa sem zaslišal vaše recitiranje dhāraṇī Najvišje zmage in se prišel poklonit.« Opat je odprl vrata in ga povabil noter. Yōshō je priletel v sobo in sedel predenj. Pogovarjala sta se o minulih letih, nato pa je dejal: »Zdaj moram iti,« in hotel vzleteti. Toda človeška navzočnost ga je tako težila, da se ni mogel dvigniti. »Prosim, primaknite mi dim iz kadilnice,« je dejal. Opat mu je približal kadilnico in nesmrtnik se je na njenem dimu dvignil v nebo. Odtlej je opat še dolga leta dvigoval kadilnico in puščal, da se je iz nje vil dim. Ta nesmrtnik je bil namreč nekoč menih v njegovi službi; posvetil se je duhovni vadbi in nato izginil. Opat se je dolga leta spraševal, kaj se je zgodilo z njim, in ko ga je tako obiskal, ga je spomin nanj vselej ganil do solz.