Prevod

Tudi to se je zgodilo že davno. Živel je menih po imenu Hankyū, ki je nosil naziv ačarja in prebival v samostanu Ryōgon-in na gori Hiei. Z vsem srcem je hrepenel le po rojstvu v Čisti deželi blaženosti. Naj je hodil, stal, sedel ali ležal, zahodu nikoli ni obrnil hrbta. Ko je pljuval ali opravljal malo ali veliko potrebo, se ni obračal proti zahodu. Zahajajočemu soncu ni kazal hrbta, in kadar se je po zahodnem pobočju vzpenjal na goro, je hodil postrani. Pogosto je govoril: »Zasajeno drevo vselej pade na tisto stran, na katero se nagiba. Če bom torej svoje srce usmerjal proti zahodu, kako naj se mi želja ne bi izpolnila? Ne dvomim, da bom ob smrtni uri ohranil pravo zbranost.« Pravijo, da je njegova zgodba zapisana v Zapisih o rojstvu v Čisti deželi.