Lovec in bodhisatva Džizo

Besedilo

Lovec in bodhisatva Džizo

Tudi to se je zgodilo v davnih časih. Tada no Mitsunaka je imel med svojimi možmi silovitega in krutega bojevnika. Ta si je za opravilo vzel ubijanje živih bitij. Hodil je na polja in v gore, lovil jelene in ptice ter ni storil niti najmanjšega dobrega dela. Nekoč je na lovu pognal konja za jelenom. Položil je puščico na tetivo, napel lok in v diru zasledoval žival. Ob poti je stal tempelj. Ko je jezdil mimo, je ošinil njegovo notranjost in zagledal kip bodhisatve Džiza. Z levico je pridržal lok, z desnico pa snel klobuk ter za hip začutil spoštljivo predanost, nato pa oddirjal dalje. Ni minilo veliko let, ko je zbolel, več dni hudo trpel in nazadnje izdihnil. Odšel je v onstranstvo, kjer so ga poklicali pred sodni dvor kralja Enme. Tam je videl množico grešnikov, ki so jih tepli, mučili in kaznovali po teži njihovih grehov. Prizor je bil strašen. Ko je premišljeval o grešnih dejanjih vsega svojega življenja, so mu tekle solze in ni vedel, kaj naj stori. Tedaj se je prikazal menih in mu rekel: »Pomagati ti hočem. Brž se vrni v domači kraj in se pokesaj svojih grehov.« Mož ga je spoštljivo vprašal: »Kdo ste, da mi tako govorite?« Menih mu je odgovoril: »Jaz sem bodhisatva Džizo, ki si ga videl v templju, ko si v lovu za jelenom jezdil mimo. Četudi so tvoji grehi težki in globoki, se je v tebi za hip porodila predanost meni. Zaradi tega dejanja ti zdaj hočem pomagati.« Komaj je zaslišal te besede, je oživel. Odtlej se je za vselej odrekel ubijanju živih bitij in predano služil bodhisatvi Džizu.