Prevod

Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost členitve: srednja A oče, čeprav se veseli, da je sin živ in zdrav, je vendar pretresen, da je tako malo manjkalo, pa bi se zgodil strašen zločin. Na oltarjih razplamti ogenj in bogove obsuje z darovi; sekire sekajo mišičaste vratove bikov, ki jim telesa ovijajo trakovi. Pravijo, da Erehtejevim potomcem še nikdar ni zasijal dan, ki bi ga slavili bolj kot tega. Gostijo se veljaki in preprosto ljudstvo, pa tudi pesmi, ko vino navdihuje duha, prepevajo: »Tebi, veliki Tezej,

se je čudil Maraton, ko si prelil kri kretskega bika; in da kmet brez strahu orje svoja polja v Kromionu, je tvoj dar in tvoje delo. Po tvoji zaslugi je epidavrska dežela videla pasti Vulkanovega sina, oboroženega z gorjačo, tudi kefiska pokrajina je videla pasti krutega Prokrusta, Cererina Elevzina pa je videla Kerkionovo smrt. Padel je Sinis, ki je zlorabljal svojo silno moč, ki je znal upogibati debla in je z višav k tlom vlekel bore, da bi telesa raztrgali in razmetali daleč naokrog.

Varna je pot do Alkatoja, do leleških zidov, odkar je Skiron pokončan; raztresenim razbojnikovim kostem ne zemlja ne voda nočeta dati počivališča; pravijo, da so se po dolgem premetavanju sčasoma strdile v čeri: teh čeri se še drži Skironovo ime. Če bi hoteli prešteti tvoje zmage in tvoja leta, bi dejanja presegla leta. Zate, najhrabrejši, se vsi zaobljubljamo bogovom, tebi v čast pijemo Bakhovo vino.« Palača odmeva od pritrjevanja ljudstva in molitev naklonjenih, in v vsem mestu ni kotička, kjer bi vladala žalost.