Prevod

Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Če je krilate kače ne bi ponesle v zrak, ne bi ušla kazni. Visoko leti nad senčnim Pelionom, Filirinim domovanjem, in nad Otrisom ter kraji, znanimi po usodi davnega Keramba. Njega so nimfe s svojo pomočjo na krilih dvignile v zrak, ko je zemljo preplavilo mogočno razlito morje, in tako je ušel Devkalionovim valovom, ne da bi ga zalili.

Na levi pušča eolsko Pitano in kamnito podobo dolgega zmaja, pa idajski gaj, kjer je Liber ukradenega junca, plen svojega sina, skril pod varljivo podobo jelena, in kraj, kjer pod skromno gomilo peska leži Koritov oče, pa polja, ki jih je Majra prestrašila z novim laježem, in Evripilovo mesto, kjer so koške matere dobile rogove, ko je odhajala Herkulova četa, pa Febov Rodos in jalijske Telhine, katerih oči so že s pogledom kvarile vse; Jupiter jih je zasovražil in potopil v bratove valove.

Leti tudi mimo obzidja Karteje na starodavnem Keosu, kjer se je oče Alkidamant nekoč čudil, da je iz telesa njegove hčere lahko nastala krotka golobica. Nato zagleda Hirijino jezero in Kiknove doline, ki jih je proslavila nenadna preobrazba v laboda. Tam je namreč Filij na dečkovo zahtevo izročil ukročene ptice in divjega leva; ko mu je bilo ukazano, naj premaga še bika, ga je premagal, a jezen, ker je bila njegova ljubezen tolikokrat zavrnjena, dečku, ki je zahteval še zadnjo nagrado, ni hotel dati bika.

Ta je ogorčen rekel: »Še želel si boš, da bi mi ga dal,« in z visoke skale skočil v globino. Vsi so mislili, da je strmoglavil v smrt: a spremenjen v laboda je na snežno belih krilih lebdel v zraku. Njegova mati Hirija pa ni vedela, da je rešen, in se je od joka stopila ter postala jezero, ki nosi njeno ime. Blizu teh krajev leži Plevron, kjer je Ofijeva hči Komba s trepetajočimi krili ušla udarcem svojih sinov.

Nato zagleda polja Kalavrije, posvečene Letoni, ki so bila priča, kako se je kralj z ženo vred spremenil v ptico. Na desni je Kilena, kjer je Menefron s svojo materjo nameraval leči kakor divje zveri. Daleč od tam uzre Kefisa, ki objokuje usodo vnuka, ki ga je Apolon spremenil v tolstega tjulnja, in dom Evmela, ki žaluje za sinom, letečim po zraku. Naposled jo kačja krila prinesejo v Efiro ob Pireni.

Tu so v davnih časih, na začetku sveta, razširili pripoved, da so človeška telesa vzniknila iz gob, ki jih je rodil dež. Ko pa je nova nevesta zgorela od kolhijskih strupov in sta obe morji uzrli kraljevo palačo v plamenih, je brezbožni meč oblila kri otrok; mati se je strašno maščevala in ušla Jazonovemu orožju. Od tam jo zmaji Titanovega rodu ponesejo v Paladino mesto, ki je videlo tebe, pravična Fena, in tebe, ostareli Perifant, kako skupaj letita, pa tudi Polipemonovo vnukinjo, ki so jo nosila nova krila.

Sprejme jo Egej, graje vreden le zaradi tega dejanja; a gostoljubje mu ni dovolj: z njo se poveže še v zakonu. Tedaj je prišel Tezej, sin, ki ga oče še ni poznal, potem ko je s svojim junaštvom pomiril Istem med dvema morjema. Da bi ga pogubila, Medeja pripravi preobjedo, ki jo je nekoč prinesla s seboj s skitskih obal. Pravijo, da je ta zrasla iz zob Ehidninega psa. Tam je votlina s temnim, slepim žrelom in strma pot, po kateri je tirintski junak vlekel Kerbera, ki se je upiral in pred dnevno svetlobo ter bleščečimi žarki obračal oči vstran, vklenjen v verige iz adamanta; razjarjen od besa je s trojnim laježem

napolnil zrak in z belo peno poškropil zelena polja. Menijo, da se je ta strdila, dobila hrano v rodovitni, plodni zemlji in si pridobila pogubno moč. Ker te trdožive rastline rastejo na trdi skali, jih kmetje imenujejo preobjeda. Po ženini zvijači jo je sam oče Egej ponudil sinu kakor sovražniku. Tezej je z nič hudega slutečo roko že prijel ponujeno čašo, ko je oče na slonokoščenem ročaju njegovega meča prepoznal znamenje svojega rodu in mu zločinski napoj izbil izpred ust.

Ona pa je ušla smrti v meglicah, ki jih je priklicala z uroki.